Rizično življenjsko zavarovanje je najprimernejše za višje zavarovalno kritje

Rizično življenjsko zavarovanje

Primeri, ko ima posameznik sklenjeno eno, še raje pa dve naložbeni življenjski zavarovanji, ker želi varčevati za starost, niso redki. Ker je produkt vezan na točke vzajemnih skladov, so mnogi prepričani, da »varčujejo za starost v skladih, ki jih ponuja zavarovalnica.« Kaj je v resnici naložbeno življenjsko zavarovanje in kdaj ga skleniti, smo se pogovarjali s predstavniki KD Življenje, Zavarovalnice Triglav in zavarovalnice Wiener Städtische ter s finančnim svetovalcem pri i-svetovanju Klemnom Kavčičem.

Najprej nas je zanimalo, kdaj je smiselno sredstva vložiti v naložbeno življenjsko zavarovanje, namesto da se odločimo za neposredna vlaganja v sklade. Klemen Kavčič pravi, da posamezniki pogosto enačijo zavarovanje in varčevanje, čeprav sta to dva povsem različna produkta. »Če je od vaših prihodkov kdo odvisen (otroci, partner, bolni starši) oziroma bi mu izpad vaših prihodkov povzročil velike finančne težave, je treba poskrbeti za življenjsko zavarovanje. Če pa ni tako in se boste vseeno odločili za življenjsko zavarovanje, morate vedeti, da bo del vaših vloženih sredstev oziroma premije vseeno porabljen za pokrivanje stroškov zavarovalnice, čeprav njihove storitve pravzaprav ne potrebujete. Torej bo končni rezultat varčevanja manjši, kot bi bil pri neposrednem vlaganju.« Naložbeno življenjsko zavarovanje je namenjeno predvsem posameznikom, ki ta produkt potrebujejo, obenem pa želijo varčevati dolgoročno, vsaj deset let.

Vendar Kavčič dodaja, da za doseganje visokih zavarovalnih vsot naložbena življenjska zavarovanja niso najprimernejša oziroma praktična. Za visoka kritja (50.000, 100.000 ali več evrov) je primernejše tako imenovana rizično življenjsko zavarovanje, ki ne vsebuje varčevalne komponente. Izbiro med klasičnim življenjskim zavarovanjem, pri katerem je zavarovalna vsota za doživetje dogovorjena z zavarovalno pogodbo, in naložbenim oziroma investicijskim zavarovanjem, pri katerem naložbeno tveganje prevzema zavarovalec, je torej odvisna predvsem od tega, kaj je za posameznika pomembneje: donosnost ali varnost naloženih sredstev. Pri zavarovanju z naložbenim tveganjem namreč zavarovalec sam odloči, kam naj se nalagajo njegova sredstva ter za to tudi prevzame naložbeno tveganje.

Izbiramo lahko med skladi, ki se med seboj razlikujejo glede na vrsto naložbe, razpršitev tveganja, geografsko usmerjenost in možnosti donosov. Naložbeno življenjsko zavarovanje je smiselno skleniti za daljše časovno obdobje, saj s tem zmanjšamo vpliv nihanja vrednosti enot sklada. Za manjše tveganje pa lahko poskrbimo tudi s tekočim plačevanjem premije. S tem nevtraliziramo obdobje krize in naložbo še bolj oplemenitimo, poleg tega pa nam ni treba imeti veliko privarčevanih sredstev, saj lahko mesečno vplačujemo le po 25 evrov. Dobra stran sklepanja zavarovanja za obdobje, daljše od deset let je tudi oprostitev plačila davka. Če pa od pogodbe odstopimo prej, smo dolžni plačati 6,5 odstotka davka od izplačila in še davek na morebitni dobiček. Ne glede na čas trajanja pogodbe pa smo plačila davščine oproščeni v primeru smrti zavarovanca. Ker ob sklenitvi naložbenega življenjskega zavarovanja težko predvidimo, kakšne bodo razmere na trgu čez nekaj let, se je pred podpisom pogodbe smiselno prepričati, ali zavarovalnica ponuja možnost spreminjanja naložbene strukture, kako pogosto imamo to možnost in kakšni stroški so povezani s tem.

Kavčič opozarja, da menjava naložbene strukture praviloma ni možna kadar koli, ampak po določenem obdobju (leto, dve ali več), in ne na kateri koli dan. Te dneve zavarovalnica določi v splošnih pogojih, zato velja pozorno prebrati drobni tisk. Med slabostmi je poudaril predvsem netransparentne in visoke stroške, ki jih zavarovalnice zaračunajo za vodenje večine naložbenih zavarovanj, ter obveščanje o stanju. Dobro je tudi preveriti, kdaj zavarovanec dobi prve informacije o stanju vloženih sredstev, da ne bomo presenečeni, če nekaj let po sklenitvi zavarovanja od zavarovalnice ne bomo dobili drugega kot položnico. Zavarovalnice namreč obvestila pošiljajo šele po obvezni dobi vplačevanja, ki pa se razlikuje med zavarovalnicami in produkti, tako da lahko obvestilo prejmemo šele po enem, dveh ali treh letih.

Zaradi nestabilnih gospodarskih razmer se lahko zgodi, da ostanemo brez službe ali pa denar nujno potrebujemo za obnovo hiše, stanovanja oziroma popravilo avtomobila. Zavarovalnice ponujajo možnost predčasnega odkupa zavarovanja oziroma predujem pod različnimi pogoji, zato se je pred sklenitvijo zavarovanja dobro pozanimati tudi o tem. Kavčič opozarja, da smo v primeru odkupa zavarovanja prej kot v desetih letih od sklenitve pogodbe dolžni plačati davek, svoj kos pogače pa si bodo pri tem odrezale tudi zavarovalnice. Obstaja tudi možnost, da predujem delno ali v celoti vrnemo, ko nam finančno stanje to dopušča.

Želite, da vam pripravimo neobvezujočo ponudbo za riziko življenjsko zavarovanje? Pokličite nas na 059 090 220 vsak delovni dan med 9. in 17. uro ali izpolnite spodnji spletni obrazec .

Opomba: Prispevek je bil objavljen v Delu FT dne 23.11.2009