Borze VP v JV Evropi 9.november 2009

• Zadnjih pet trgovalnih dni je na balkanskih borzah vrednostnih papirjev minilo v precej negativnem vzdušju, saj je večina pomembnejših borznih indeksov izgubila na svojih vrednostih. Na sarajevski borzi vrednostnih papirjev je osrednji borzni indeks SASX10 izgubil 0,64%, indeks privatizacijskih skladov BIFX pa 0,54% svoje vrednosti. Na banjaluški borzi se je borznemu indeksu Republike Srbske ob skromnem prometu uspelo obdržati 0,13% v pozitivnem območju, medtem ko sta indeks privatizacijskih skladov FIRS in indeks podjetij elektrogospodarstva ERS10 izgubila na svojih vrednostih. Prvi je izgubil 2,23%, drugi pa 0,82%. Največ je tokrat izgubil beograjski borzni indeks BELEX15 in sicer 3,23%, hrvaški borzni indeks CROBEX pa je v zadnjih petih trgovalnih dnevih izgubil 0,55% svoje vrednosti.

• Sarajevska, banjaluška ter dunajska borza vrednostnih papirjev so podpisale sporazum po katerem bodo kreirali nov borzni indeks, ki bo predstavljal kapitalski trg Bosne in Hercegovine. V začetni sestavi indeksa bo šest podjetij in sicer štiri iz Federacije Bosne in Hercegovine (FBiH) ter dve podjetji iz Republike Srbske (RS). Podjetja iz FBiH so: BH Telecom, JP Elektroprivreda Sarajevo, Fabrika duhana Sarajevo ter Bosnalijek. Podjetja iz Republike Srbske pa sta Telekom Srbske in Nova Banka. Indeks se bi imenoval BATX, maksimalna udeležba posameznega podjetja v indeksu pa bo 25%. Začetni datum indeksa bo BATX 1.12.2009.

• Evropska banka za obnovo in razvoj je v svoji analizi sporočila, da bo gospodarstvo Bosne in Hercegovine tudi v naslednjem kratkoročnem obdobju v precejšnjih težavah. Predvsem to velja za Federacijo BiH, kjer za razliko od Republike Srbske niso formirani skladi iz sredstev pridobljenih v privatizaciji. Bruto domači proizvod naj bi se tako v letošnjem letu skrčil za 3%, medtem ko se v letu 2010 pričakuje blagi popravek navzgor. EBRD opozarja da imajo oblasti v BiH zelo malo maneverskega prostora za blažitev krize, predvsem Fedracija BiH zaradi že omenjenih manjkajočih sredstev iz privatizacije.

• Skupni javni dolg države Hrvaške konec meseca junija je znašal HRK 108,4 mlrd, kar predstavlja 32% celotnega bruto domačega proizvoda. V primerjavi z mesecem majem je tako javni dolg večji za HRK 2,8 mlrd oziroma 2,6%.

• Varčevanje (depoziti) prebivalcev Hrvaške v bankah je konca septembra znašalo HRK 107,82 mlrd in je v devetih mesecih naraslo za HRK 6,07 mlrd, kar kaže da so banke v teh težkih časih še vedno dokaj varno zatočišče pri plasiranju odvečnih sredstev. Takšno povečanje je po mnenju ekonomskih analitikov tudi posledica večjih obresti na depozite.

• Emil Tadeschi, lastnik hrvaške Atlantic Grupeje dejal da je zainteresiran za investiranje v podjetje Podravka. Dejal je, da je Atlantic Grupa strateško usmerjena v širjenje poslovanja, ter da budno spremljajo dogajanje v prehrambeni in farmacevtski industriji na Hrvaškem in v regiji. V tem smislu se mu zdi podjetje Podravka zanimiva kot celotno podjetje ali kot njene posamezne blagovne znamke oz. njeni distribucijski kanali.

• Rusko gospodarstvo se je v mesecu oktobru skrčilo po najnižji mesečni stopnji v zadnjem letu, kar kaže da se ekonomski pogoji v največji izvoznici energije izboljšujejo. Bruto domači produkt se je po poročanju VTB Capital v oktobru skrčil za 0,6% v primerjavi z mesecem oktobrom lani, medtem ko se je v mesecu septembru skrčil za 2,1% v primerjavi z mesecem septembrom lani.

• Egis, madžarski proizvajalec zdravil je sporočil da je dobiček v obdobju od julija do septembra tega leta upadel za 81% na letni ravni in sicer je znašal USD 2,2 mio. Razlog je manjši izvoz oziroma zmanjšanje povpraševanja v tujini.

vir: Reiffeisen Banka