Drugi tuji trgi 2.november 2009

• Univerza Michigan je v redni mesečni analizi zaupanja med ameriškimi porabniki izmerila, da se je njihov optimizem ta mesec poslabšal. Oktobrski kazalnik se je znižal tako pri vprašanjih o trenutnem stanju kot o pričakovanjih za prihodnjih šest mesecev. Američane še posebej skrbi, kako dolgo bodo trajale trenutne težave s tako visoko stopnjo brezposelnosti, zaskrbljeni pa so tudi v zvezi s premoženjem gospodinjstev.

• Ameriško gospodarstvo je v obdobju od julija do septembra zabeležilo 3,5-odstotno rast. Podatki so najbolj obetavni v obdobju zadnjih dveh let, odkar so ZDA padle v recesijo. Četrtkovo poročilo ameriške vlade namreč kaže, da je gospodarstvo vstopilo v novo fazo okrevanja, in da se je najhujša recesija končala. Močno pričakovan obrat je končal štiri zaporedna četrtletja zmanjšane gospodarske aktivnosti. Po mnenju gospodarskih analitikov je k temu pripomogel stimulativni načrt predsednika Obame. Podatki za tretje četrtletje tega leta pa kažejo, da je tokratna rast najvišja od decembra 2007, ko so ZDA padle v recesijo, medtem ko so ekonomisti pričakovali, da bo le 3,3-odstotna.

• Nekdanji nemški kanclerki Angeli Merkl je nemški parlament ta teden tudi uradno znova potrdil štiriletni mandat kanclerke. Konservativna stranka Angele Merkl Krščanskodemokratska unija (CDU) je na septembrskih volitvah osvojila dovolj glasov in nedavno s stranko krščanskih socialistov (CSU) in liberalnih svobodnih demokratov (FDP) sklenila koalicijo. S podpisom nove koalicije se je zavezala h gospodarski rasti in zmanjšanju davkov.

• Britansko-nizozemski energetski koncern Royal Dutch Shell je v tretjem letošnjem četrtletju zabeležil 62 % upad dobička na letni ravni. Shellov četrtletni dobiček se je tako v tretjem četrtletju znižal z lanskih EUR 5,72 mlrd na EUR 2,21 mlrd. Upad dobička je predvsem posledica upada prodaje, ki se je v omenjenem obdobju v primerjavi z lanskim letom skoraj razpolovila, prihodki od prodaje pa so se ustavili pri dobrih EUR 50 mlrd. Ob tem je izvršni direktor tudi napovedal, da se ne nadejajo hitrega okrevanja po krizi in da nameravajo odpustiti 5 % delovne sile.

• Ruski plinski gigant Gazprom je v preteklih dneh opozoril evropske odjemalce, da pričakuje, da bodo ti odkupili tolikšno količino plina, kot je določeno v podpisani pogodbi. Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, evropske stranke Gazpromu namreč na podlagi pogodbe skupno dolgujejo odkup še za okoli USD 2,5 milijarde plina. Glavni razlog za nastale razmere je predvsem gospodarska kriza, ki je evropske odjemalce prisilila, da so močno zmanjšali porabo plina, s tem pa niso dosegli kvot, določenih v pogodbi z Gazpromom.

• Kitajske izhodne investicije so se v tretjem četrtletju letos v primerjavi z letom prej zvišale za 190 odstotkov na USD 20,5 mlrd, v prvih devetih mesecih pa so znašale USD 32,9 mlrd, pol odstotka več kot v enakem obdobju lani. Največ so kitajska podjetja investirala v nakupe deležev rudarskih in naftnih družb v tujini. Uspešna kitajska podjetja po izjemnem gospodarskem razcvetu razpolagajo z veliko količino gotovine, s čimer so se v velikem loku izognile posledicam finančno-gospodarske krize, ki pa jih močno občutijo države Zahoda.

vir: Reiffeisen Banka