Borze VP v JV Evropi 2.november 2009

• Zadnjih pet trgovalnih dni je na balkanskih borzah vrednostnih papirjev minilo več ali manj v negativnem vzdušju. Na sarajevski borzi vrednostnih papirjev je osrednji borzni indeks SASX-10 izgubil 2,93 % svoje vrednosti, medtem ko je indeks privatizacijskih skladov BIFX izgubil 0,38 %. Na banjaluški borzi vrednostnih papirjev sta pomembnejša borzna indeksa delovala v nasprotju. 2,12 % je izgubil indeks privatizacijskih skladov FIRS, borzni indeks Republike Srbske BIRS pa je pridobil 0,25 % svoje vrednosti. Bolj negativno vzdušje je bilo na beograjski ter zagrebški borzi vrednostnih papirjev. Osrednji srbski indeks BELEX15 je izgubil 3,69 %, hrvaški CROBEX pa je v zadnjih petih trgovalnih dneh izgubil 3,78 % svoje vrednosti.

• Hrvaška se približuje ciljni črti v pogajanjih z EU, je v Bruslju ob predstavitvi poročila o napredku Hrvaške dejal komisar za širitev Oli Rehn. Komisija sicer ugotavlja, da je spor o meji s Slovenijo zavrl pogajanja, pozdravlja napredek, ki je oktobra omogočil preboj, in navaja, da to dvostransko vprašanje ne bi smelo ovirati pogajanj. Hrvaška se tako po štirih letih intenzivnih pogajanj z EU približuje cilju, ki pa bi ga lahko po oceni komisije dosegla v prihodnjem letu.

• Guverner Nacionalne Banke Srbije Radovan Jelašić je ta teden izjavil, da se je javni dolg Srbije v prvih osmih mesecih tega leta povečal za približno 7 %. Po njegovem mnenju bo to prekomerno zadolževanje Srbiji v prihodnosti povzročalo veliko preglavic. Skupni javni dolg Srbije je namreč na koncu avgusta znašal že EUR 9,7 mlrd, kar je EUR 1 mlrd več, kot ob koncu leta 2008. Po njegovih besedah mora Srbija na srednji in dolgi rok nujno zmanjšati javno porabo, kajti v nasprotnem primeru se bodo soočali z velikimi težavami.

• Republika Srbska je v prvih devetih mesecih tega leta ustvarila zunanje trgovinsko izmenjavo v vrednosti KM 3,84 mlrd (EUR 1,96 mlrd), pri čemer je pokritost uvoza z izvozom 46,1 %. Iz statističnega urada Republike Srbske so tudi sporočili, da je bil v tem obdobju izvoz vreden KM 1,21 mlrd (EUR 0,62 mlrd), uvoz pa KM 2,63 mlrd (EUR 1,34 mlrd), tako da je bil ustvarjen zunanje trgovinski deficit v višini KM 1,42 mlrd (EUR 0,72 mlrd). Med drugim so tudi sporočili, da je bila največje izvozno tržišče Republike Srbske Srbija, v katero so izvozili 20,5 % celotnega izvoza. Srbiji sta sledili Italija (17,7 %) in Hrvaška (13,5 %). Istočasno so največ blaga uvozili iz Srbije (21,7%), Rusije (19,7 %) in Italije (9,9 %).

• Septembrska inflacija v Republiki Srbski je znašala 0,3 %, medtem ko je letna inflacija v primerjavi z lanskim septembrom bila negativna in sicer -1,2 %. Povprečna neto plača v prvih devetih mesecih tega leta je znašala KM 788,00 (EUR 403,00) in je v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta višja za 6,5 %.

• Pogovori hrvaške premierke Jadranke Kosor s predstavniki parlamentarnih strank o vsebini arbitražnega sporazuma o meji med Hrvaško in Slovenijo so se v sredo izjalovili, saj hrvaške opozicijske stranke arbitražnega sporazuma na pogovorih, ki so potekali na sedežu vlade v Zagrebu, niso podprle, predvsem zaradi točke, ki govori o stiku Slovenije z odprtim morjem.

• Ruska vlada je morala odložiti svoje načrte o prodaji od 20 do 50 ton državnih rezerv zlata, saj je ta informacija, potem ko je pricurljala v javnost, znižala cene zlata. Rusija je s tem hotela pokriti luknjo v proračunu, a je načrte zdaj prestavila za nedoločen čas. Če pa se bo prodaja zgodila, bo to prva tako obsežna prodaja te žlahtne kovine po padcu Sovjetske zveze. Glede na trenutne cene bi ruska vlada na ta način lahko zbrala več kot milijardo evrov. Unča zlata je namreč 14. oktobra dosegla rekordno ceno USD 1070,40 (EUR 722,3), vendar pa je nato zaradi napovedi vladne prodaje padla. Rusija je sicer s 7-odstotnim deležem trenutno peti proizvajalec zlata na svetu.

vir: Reiffeisen Banka