i-svetovanje d.o.o.
 

Trenutni prispevek

Oktober-mesec varčevanja ali kje vse lahko varčujemo?

Če ti je vsebina všeč:

Predstavljamo nekatere možnosti, kje vse lahko plemenitimo denar in kaj lahko pričakujemo, da se bo z vložki zgodilo:

Bančno varčevanje
Triinštirideset odstotkov Slovencev svoje prihranke zaupa bankam, je pokazala zadnja raziskava tržnoraziskovalne družbe GfK . Podatki v julijsko-avgustovskem biltenu Banke Slovenije kažejo, da je bilo konec julija za 7,8 milijarde evrov vezanih vlog gospodinjstev. Sicer je varčevalnih možnosti na bankah veliko. Varčevalci lahko recimo vežejo denar za različna obdobja. Za vezavo določenega zneska, navadno nekaj tisoč evrov, nad letom dni je najvišja obrestna mera trenutno od dva do štiri odstotke. In koliko s tem zaslužimo?

Če zdaj vežemo recimo pet tisoč evrov po povprečno triodstotni letni donosnosti (medletna inflacija je bila po zadnjih podatkih statističnega urada ničodstotna), bomo v letu dni privarčevali 150 evrov obresti. Dodajmo, da so bile konec minulega leta obrestne mere občutno višje, saj je bilo za vezavo mogoče dobiti tudi do šestodstotne obresti. Obresti se torej vseskozi spreminjajo. Toda izkušnje kažejo, da z bančnimi depoziti le težko dolgoročno ustvarimo otipljivo realno donosnost, torej kaj veliko več od inflacije. Zato finančni svetovalec Boris Škaper za dolgoročno varčevanje, recimo za pokojnino, tovrstno varčevanje odsvetuje.

Življenjska zavarovanja
Po podatkih GfK se je 19 odstotkov Slovencev odločilo za varčevanje v okviru življenjskih zavarovanj. V juniju je bilo vplačanih 642 milijonov evrov bruto premij za vsa življenjska zavarovanja, kar je 32 odstotkov vseh zavarovanj, kaže statistika Slovenskega zavarovalnega združenja. Ob tem je treba povedati, da vsa življenjska zavarovanja nimajo varčevalne komponente. Takšno je recimo riziko življenjsko zavarovanje, kjer se zavarujemo samo za primer smrti, izplačil ob doživetju pa ni. Varčujemo pa lahko v okviru klasičnih in naložbenih zavarovanj. Svetovalec Škaper sicer varčevanje v klasičnih življenjskih zavarovanjih odsvetuje. Trenutno je zagotovljena obrestna mera 2,75 odstotka in na to še pripisan minimalni dobiček na zavarovalno vsoto, kar pomeni, da ljudje na 20 ali več let izgubljajo, saj jim inflacija požre večino ustvarjenega denarja, pojasnjuje. Takšna zavarovanja imajo namreč precej konservativno naložbeno politiko. Na drugi strani pa si lahko varčevalec košarico naložb v naložbenih življenjskih zavarovanjih oblikuje sam. Takšno varčevanje Škaper priporoča predvsem tistim, ki pri varčevanju niso dovolj disciplinirani, in tistim, ki se padcev na borzi hitro ustrašijo. Varčevati je namreč treba brez premorov po metodi povprečnega stroška in prav naložbena zavarovanja to omogočajo, saj za pretrganje pogodbe precej plačamo, poudarja. Na drugi strani imamo možnost vplivati na zavarovalno vsoto. Zato Škaper tistim, ki bi se odločili za varčevanje v okviru tega zavarovanja, priporoča minimalno zavarovalno vsoto za smrt in pravilno strukturirano košarico naložb. Donosi znotraj naložbenih zavarovanj so po 10 letih neobdavčeni, prav tako se ne plača 6,5-odstotni davek na zavarovalne posle. Slaba stran naložbenih zavarovanj je, da pogosto vsebujejo razmeroma visoke stroške provizij prodajalcem v primerjavi s provizijami pri neposrednem vlaganju v sicer iste naložbe, recimo vzajemne sklade. Stroški pogosto tudi niso jasno razkriti in se navadno obračunajo v prvih treh letih police. Pričakovana donosnost je odvisna od naložb, na katere so vezane police zavarovanja. Po neuradnih podatkih se večina Slovencev znotraj naložbenih zavarovanj odloča za delniške vzajemne sklade oziroma razmeroma agresivne naložbe. To pomeni, da lahko glede na zgodovino delniških donosov dolgoročno pričakujejo približno osemodstotno povprečno letno donosnost, a dodajmo, da pretekli donosi niso zagotovilo, da bo tako tudi v prihodnje.

Vzajemni skladi
Za varčevanje v vzajemne sklade se odloča devet odstotkov anketiranih Slovencev, kažejo podatki GfK. Statistika agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) razkriva, da je bila v juliju vrednost sredstev, vloženih v slovenske vzajemne sklade, 1,7 milijarde evrov, vplačil pa za 3,6 milijona evrov. Pričakovana povprečna letna donosnost globalno razpršenega portfelja delnic je dolgoročno okrog osem odstotkov. V vzajemne sklade lahko vlagamo različno, kadar pač želimo, in v zneskih, ki jih pač imamo. Lahko pa se odločimo tudi za redno vplačevanje, kar pa je najbolje narediti prek varčevalnih načrtov pri kateri izmed družb za upravljanje. Gre za načrt, s katerim se zavežemo, da bomo redno vlagali v vzajemne sklade. Vstopni stroški so nižji, a se največkrat plačajo vnaprej glede na predviden znesek v dogovorjenem varčevalnem obdobju. Sami lahko izberemo pogostost vplačil (mesečno, četrtletno, polletno ali letno) in jih lahko opravimo prek direktne bremenitve. Varčevalci lahko kadarkoli predčasno nehajo vplačevati, ob izplačilu privarčevanega zneska pa vam zaračunajo izstopne stroške.

Delnice in indeksni skladi (ETF)
Ena od možnosti je tudi samostojen poskus izbora naložb v delnice podjetij ali tako imenovane indeksne sklade, ki sledijo gibanju skupini delnic. Prvi izziv je, da za samostojno vlaganje potrebujete več znanja in osebne zavzetosti kot pri drugih oblikah naložb. Poleg tega obstaja določena smiselna velikost posla nakupa delnic. Mesečni nakupi delnic v vrednosti manj kot 200 evrov verjetno niso smiselni glede na to, da borzne hiše za posredovanje pri nakupu ali prodaji praviloma zaračunavajo tako imenovane minimalne provizije v višini deset ali več evrov. Zato je za delnice potrebnih vsaj približno tisoč evrov, razen če trgujete prek spleta, kar je nekoliko ceneje. Pogosto neizkušeni vlagatelji zaradi omenjenih razlogov izberejo zelo ozek nabor delnic, recimo tipičen slovenski nacionalni šampion je Krka , pri tem pa pozabijo, da z vlaganjem večjega dela premoženja v le eno delnico ali ozek nabor delnic sprejemajo preveliko tveganje. Nekoliko več razpršitve v tem pogledu ponuja nakup delnic indeksnih skladov (ETF), ki prav tako kotirajo na borzi. Dodajmo še, da boste pri delnicah ob zamenjavi v portfelju delnic in ob ustvarjenem dobičku takoj obdavčeni, davek pa boste plačali naslednje koledarsko leto. Pri vzajemnih skladih pa velja odlog davka, tudi če zamenjujete podsklade, a ostajate znotraj krovnega sklada.

Zlato
Med priljubljene oblike varčevanja v zadnjem času sodi zlato in tudi naložbe, ki so povezane z zlatom. Gre namreč za sredstvo, ki se najbolj obnese v depresiji in okolju finančne krize. Zgodovina kaže, da v inflacijskem okolju ni bil vedno najboljši kratko in srednjeročni ohranjevalec vrednosti, zato je pri tem treba biti zelo previden. Vseeno je lahko določena varovalka v naložbeni košarici, če kriza vnovič pokaže zobe.

 

Opomba: Prispevek je bil objavljen v reviji Moje Finance, dne 16.9.2009



Vprašajte nas / Kontaktirajte nas!

Trenutno nismo na voljo za pogovor v živo. Dobrodošli, da nam preko spodnjega obrazca pošljete vaše vprašanje ali povpraševanje in odgovorili vam bomo v najkrajšem možnem času.

Dobrodošli! Kako vam lahko pomagamo?

Za pošiljanje sporočila pritisnite ENTER