Borze VP v JV Evropi 17.julij 2009

• V zadnjih petih trgovalnih dnevih smo za razliko od razvitih trgov na balkanskih borzah spremljalo bolj ali manj umirjeno trgovanje. Na sarajevski borzi vrednostnih papirjev je blue chip indeks SASX-10 izgubil 2,46%, indeks privatizacijskih skladov BIFX pa 3,33% svoje vrednosti. Na banjaluški borzi je ob izredno nizkem prometu le indeksu privatizacijskih skladov FIRS uspelo ostati nad gladino, saj je pridobil 0,2%, indeks Republike Srbske BIRS pa je izgubil 0,48%. Borzni indeks podjetij elektrogospodarstva ERS10 je v zadnjih petih dnevih izgubil 0,62% svoje vrednosti. Na beograjski ter zagrebški borzi je bilo nekoliko bolj pozitivno vzdušje, saj je beograjski borzni indeks pridobil 0,57%, zagrebški borzni indeks CROBES pa 6,5% svoje vrednosti.

• Po podatkih Svetovne banke naj bi BiH bila ena izmed najbolj odvisnih držav na svetu v smislu odvisnosti od prihodkov izseljencev. Najnovejši podatki namreč kažejo, da je vrednost prilivov izseljencev v državo letos znašala USD 2,7 mlrd, kar predstavlja 17,8 % celotnega bruto domačega proizvoda države. BiH je po tem kriteriju tako na 14. mestu na svetu in na 2. mestu v Evropi.

• Hrvaški zavarovalniški urad je sporočil, da je 27 zavarovalniških družb, ki delujejo na Hrvaškem skupaj zabeležilo 3,5 % znižanje premij življenjskih zavarovanj, medtem ko je skupna premija upadla za HRK 42,5 mio. v primerjavi z lanskim prvim polletjem.

• Trgovinska menjava z tujino v Srbiji je v obdobju od januarja do maja letošnjega leta upadla za 37% v primerjavi z enakim obdobjem lani. Skupna blagovna menjava je sicer letos znašala USD 9 mlrd, od tega je izvoz dosegel USD 3 mlrd, izvoz pa USD 6 mlrd. Najpomembnejše trgovinske partnerice Srbije so predvsem Bosna in Hercegovina (USD 350 mio), Nemčija ( USD 337 mio) ter Črna gora (USD 300 mio.)

• Evropska banka za obnovo in razvoj je potrdila, da je zainteresirana za lastniški vstop v Hrvatsko poštansko banko, sedmo največjo hrvaško banko, ki je sicer v lasti države. Neuradno se bi naj EBRD zanimala za 49% delež, politika EBRD-ja pa je, da želi lastništvo le za določeno obdobje, in si že v začetku postavi izhodno strategijo. Na potezi je sedaj hrvaška vlada, ki se bo v kratkem odločala glede privatizacije HPB.

• Narodna skupščina Republike Srbske je sprejela uradno odločitev o zadolževanju pri Mednarodnem denarnem skladu v višini EUR 400 mio, kar je tretjina vseh sredstev ki jih bo prejela Bosna in Hercegovina. To je že tretje posojilo Mednarodnega denarnega sklada tej državi, odplačali pa naj bi ga v roku petih let.

• Srbski strokovnjaki za gradbeništvo opozarjajo, da bi lahko do konca leta brez dela ostalo okoli 10.000 novih delavcev v tej industriji. Razlog za to naj bi bila gospodarska kriza in zelo slab proces privatizacije.

• Madžarska je z prodajo obveznic zbrala USD 1,4 mio sredstev, potem ko je na koncu lanskega leta že izvedla podoben krizni načrt. Zaradi precejšnje negotovosti na finančnih trgih je morala ponuditi visoko obrestno mero in sicer 6,79%, za petletne obveznice.

• Romunija, ki je že prejela USD 28 mlrd pomoči od Mednarodnega denarnega sklada, je ponovno prejela pomoč v višini USD 423 mio. S tem 14 – letnim posojilom bo vlada poskušala vzpodbuditi gospodarstvo, IMF pa predvideva da bo romunsko gospodarstvo letos upadlo za 4,1%, pozitivna rast pa naj bi se začela šele v letu 2011.

vir: Reiffeisen Banka