Borze VP v JV Evropi 10.julij 2009

• Zadnjih pet trgovalnih dni so je večina borznih indeksov na balkanu zabeležila padec vrednosti. Na sarajevski borzi vrednostnih papirjev je blue chip indeks SASX-10 končal 3,3 % nižje, medtem ko je indeks privatizacijskih skladov BIFX izgubil 3,35%. Na banjaluški borzi vrednostnih papirjev še vedno ni prevelikega zanimanja kupcev, vsi trije indeksi so ponovno izgubili. Borzni indeks Republike Srbske BIRS je izgubil 0,32%, indeks privatizacijskih skladov FIRS 2,4%, indeks podjetij elektrogospodarstva ERS10 pa 1,47% svoje vrednosti. Edini izmed pomembnejših borznih indeksov, ki je zadnjih pet trgovalnih dni končal v pozitivnem območju je hrvaški CROBEX, ki je zabeležil 0,48% rast. Beograjski borzni indeks BELEX15 je tokrat končal 3,73% nižje kot pretekli teden.

• Elektroprivreda Republike Srbske (ERS) je od začetka tega leta proizvedla 3.88 GW električne energije, kar je za 9,28% več od predvidenega plana. To predstavlja tudi 15,68% večjo proizvodnjo v primerjavi z enakim obdobjem lani. Proizvodnja v hidroelektrarnah je za 20% večja od načrtovane, medtem ko je proizvodnja električne energije v termoelektrarnah za 0,58% presegla letošnje polletne načrte. Po besedah pomočnika ministrstva za energijo imata termoelektrarna Gasko in Ugljevik največjo planirano letno proizvodnjo, odkar se je vojna v BiH končala.

• Skupen promet na beograjski borzi vrednostnih papirjev je v prvih šestih mesecih dosegel EUR 100 mio, kar je za 25% manj kot v enakem obdobju lani. Skupna tržna kapitalizacija znaša EUR 1,2 mlrd, povečanje likvidnosti pa po besedah predstavnikov beograjske borze lahko pričakujemo po stabilizaciji zahodnih kapitalskih trgov.

• Zadnji podatki o hrvaški maloprodaji kažejo na nadaljevanje upada prometa. V mesecu maju je namreč promet v trgovinah na drobno upadel za 19,3% v primerjavi z mesecem majem leta 2008, kar predstavlja največji letni padec do sedaj. Razlog za to je verjetno v precej nižji kreditni aktivnosti hrvaških bank, zmanjševanju kupne moči hrvaških prebivalcev ter skoraj 50% zmanjšanje prodaje osebnih avtomobilov.

• Jadranka Kosor, ki je od Iva Sanaderja prevzela mesto predsednice hrvaške vlade ni v nič kaj zavidljivem položaju. Hrvaška država je namreč zelo zadolžena, saj znaša skupni mednarodni dolg države kar EUR 40 mlrd, bruto domači proizvod pa bo konec leta vsaj 4,5% nižji kot pred letom dni. Ekonomski inštitut je pred nekaj meseci, ko so bila predvidevanja o padcu BDP za 3%, pričakoval vsaj 50.000 tisoč novih brezposelnih prebivalcev, sedaj ko so se pričakovanja o BDP spremenila na slabše, bo verjetno tudi število brezposelnih precej večje.

• Hrvaško podjetje Ledo, ki je del koncerna Agrokor je v preteklem letu ustvarilo HRK 69,4 mio čistega dobička, po predlogu skupščine delničarjev pa naj bi se delničarjem izplačala dividenda v višini HRK 20,04 mio, preostalih HRK 69,4 pa bo predstavljalo zadržan dobiček.

• Na srečanju voditeljev G8 v Italiji je predsednik Rusije Dimtry Mededev dejal, da razmišljajo k priključitvi v Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO), skupaj s dvema bivšima republikama Kazahstanom in Belorusijo.

• Ruski rubelj je v zadnjem tedni ponovno močno izgubil proti ameriški valuti dolarju. V zadnjem tednu je tako izgubil 2,7%, kar je največji tedenski zdrs v zadnjih petih mesecih.

• Največja madžarska banka OTP je sklenila dogovor z evropsko banko EBRD s katerim bo pridobila EUR 200 mio posojila. EBRD bo tudi kupila za EUR 20 mio delnic banke OTP in tako povečala svoj lastniški delež na 2%.

vir: Reiffeisen Banka