Borze VP v JV Evropi 15.junij 2009

• V zadnjem tednu na balkanskih borzah minil v precej negativnem vzdušju saj je večina borznih indeksov izgubila na svojih vrednostih. Na sarajevski borzi vrednostnih papirjev je indeks največjih podjetij SASX-10 izgubil 3,21% , indeks investicijskih skladov BIFX pa 1,1% svoje vrednosti. Na banjaluški borzi vrednostnih papirjev je borzni indeks Republike Srbske BIRS ostal skoraj nespremenjen, indeks privatizacijskih skladov FIRS je izgubil 3,83 %, indeks podjetij elektrogospodarstva pa je izgubil 3,83 % svoje vrednosti. Tudi na beograjski borzi vrednostnih papirjev so prevladovali prodajalci saj je borzni indeks BELEX15 v zadnjih petih trgovalnih dnevih izgubil 3,35 % svoje vrednosti. Hrvaški borzni indeks v zadnjem tednu skoraj ni spremenil svoje vrednosti in je v petih dnevih zrasel le za 0,04 %.

• Hrvaška agencija za zaščito konkurence (AZTN) je sporočila, da morata madžarski MOL in INA, ki dosegata 55-65 % delež v maloprodaji zmanjšati svoj tržni delež. Zaradi tega je Mol-u in Ini naloženo da prodata Crobenz, družbo, ki ima 14 bencinskih črpalk na hrvaškem. AZTN je sicer dva meseca bil v pogovorih z MOL- om, kjer so sami hoteli narediti načrt zmanjšanja tržnega deleža, vendar jim MOL svojega končnega predloga ni poslal.

• Rusija bo nadaljevala svoja vlaganja v Srbiji potem ko so podpisali nov investicijski sporazum. Predstavnik Rusije je dejal da so po devetih letih vlaganj investicije v Srbijo dosegle milijardo USD, ter da bodo z realizacijo ekonomskih in energetskih sporazumov v prihodnosti še večje. Dodal je tudi, da Rusija proučuje prošnjo srbskega predsednika Borisa Tadića o najetju dodatne finančne pomoči v višini USD 1 mlrd.

• Hrvaška nadzorna institucija HANFA je sporočila da je mesto Opatija in družba Nova Liburnia od junija 2007 dolžna objavit prevzemno ponudbo za vse delničarje, saj je takrat od države pridobila 25 % plus eno delnico v kapitalu tega turističnega podjetja. Na tako zahtevo se je že odzval župan mesta Opatije, ki je dejal, da niso dolžni objavit prevzemne ponudbe, zaradi tega, ker jim te delnice pripadajo že od leta 1992.

• Predstavniki BiH so se z Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBRD) dogovorili, za kreditno linijo v znesku EUR 25 mio, ki bo namenjena povečanju zajamčenih bančnih vlog iz trenutnih EUR 5.000 na EUR 25.000. Takšen ukrep je eden izmed ukrepov, ki naj bi pomagali k blažitvi ekonomske krize in stabilizaciji bančnega sistema v BiH.

• Luka Rijeka, največje hrvaško pristanišče je v prvih treh mesecih tekočega leta poslovala s čistim dobičkom v višini HRK 3,2 kar je za 19,5 % več kot v enakem obdobju lani. Uprava je pozitivno ocenila poslovanje družbe, ko bo gospodarska kriza popustila pa pričakujejo še boljše poslovanje.

• Bonitetna hiša D&B v juniju ni spremenila ocene za BiH, tako da še vedno ostaja ocenjena kot država z visokim investicijskim tveganjem.

• Iz ruske centralne banke so sporočili, da se je stopnja naraščanja slabih posojil v t.i. slabi banki prvič od začetka finančne krize zmanjšala. Če se bo takšen trend nadaljeval tudi v prihodnje se napoved da se bo v slabo banko do konca leta steklo 10% slabih posojil od vseh posojil, ne bo uresničila.

• Iz podjetje Magnit, drugega največjega živilskega trgovca na drobno v Rusiji so sporočili, da je prodaja v maju zrasla za 31 %, potem ko so odprli 46 novih trgovin. Prodaja naj bi se tako v maju povzpela na USD 440 mio medtem ko je v lanskem maju znašala USD 303 mio.

vir: Reiffeisen Banka