Borze VP v JV Evropi 5.junij 2009

• V zadnjem tednu na balkanskih bornih trgih nismo bili priča enotni smeri gibanju borznih indeksov. V Beogradu so kupci v zadnjih petih dnevih zvišali vrednost osrednjemu borznemu indeksu BELEX15 za 12,37 %, zelo pozitivno pa je bilo tudi na sarajevski borzi vrednostnih papirjev. Tam je indeks privatizacijskih skladov BIFX pridobil 10,75 %, blue chip indeks SASX-10 pa 9,45 % svoje vrednosti. Na banjaluški in zagrebški borzi pa so vlagatelji bili bolj prodajno razpoloženi. Banjaluški indeks podjetij elektrogospodsrstva je izgubil 3,79 %, indeks privatizacijskih skladov FIRS 1,98 %, borzni indeks Republike Srbske BIRS pa 0,78 % svoje vrednosti. Na hrvaškem je osrednji borzni indeks CROBEX izgubil približno 5 % svoje vrednosti in se tako nahaja malenkost nad mejo 2.000 indeksnih točk.

• Srbska Agrobanka je v prvih štirih mesecih ustvarila dobiček v višini EUR 2 mio, skupna akltiva banke pa je konec aprila znašala EUR 485 mio. Agrobanka je od konca preteklega leta povečala depozite za 20%, v preteklem letu pa je pridobila 18.000 novih strank, od leta 2005 do leta 2008 pa ji je uspelo povečati skupno aktivo banke za petkrat.

• Direktor največjega energetskega podjetja v BIH Amer Jerlagić je dejal, da so strateški cilji Elektroprivrede BiH prestrukturiranje podjetja v smislu, integracije rudnikov, investicij v nove objekte in slednje ter vzpostavitev evropskih standardov. Do leta 2020 tako nameravajo zgraditi nove hidro, vetrne ter termo objekte ki bi imeli moč 1.800 MW in bi letna proizvodnja lahko dosegla 8 TWh. Vrednost investicij naj bi znašala EUR 2,5 mlrd.

• Direktor srbskega podjetja Tigar, ki se ukvarja s proizvodnjo avtomobilskih gum ter drugih proizvodov iz gume, je dejal da bodo v naslednjih treh letih investirali EUR 17 mio v razvoj podjetja. V prvem trimesečju so sicer ustvarili EUR 5,5 mio skupnih prihodkov ter EUR 1,4 mio dobička pred obdavčitvijo s čimer je vodstvo podjetja zadovoljen. V preteklem letu so v podjetju, ki vključuje 17 odvisnih družb sicer ustvarili EUR 53,2 mio prihodkov.

• Izvozne cene na hrvaškem so v prvem četrtletju upadle 3,6%, uvozne pa za 9,8% merejeno v evrski valuti. Eden izmed redkih sektorjev, kjer so se cene zvišale je sektor prehrambenih proizvodov znotraj predelovalne industrije, kjer so se izvozne cene povišale za 1,3%, uvozne cene pa za 1%.

• Telekomunikacijska podjetja v regiji bodo letos svojim delničarjem izplačala za EUR 1,3 mlrd dividend. Največjo dividendo bi naj izplačal Telekom Slovenije (6 eur/ delnico), sledi pa mu Hrvatski Telekom ( 4,09 eur/delnico). Makedonski telekomunikacijski operater Maktel bo izplačal EUR 1,16 na delnico, Telekom Crne Gore pa bo skupaj izplačal za EUR 9,6 mio dividend, kar je EUR 0,189 na eno delnico.

• Ruska centralna banka je danes znižala ključno obrestno mero že tretjič v zadnjih šestih tednih, tokrat iz 12% na 11,5% s čimer želijo še dodatno vzpodbuditi aktivnosti bank. Ruske oblasti in ekonomisti napovedujejo, da je najhujša ekonomska kriza v zadnjih desetletjih nekje pri dnu in da lahko tudi zaradi ukrepov centralne banke pričakujemo popravek gospodarskih aktivnosti tekom letošnjega leta. Prav tako pričakujejo tekom leta višje cene nafte, kar bo še dodatno vplivalo na oživljanje gospodarstva.

• Ukrajina je ena izmed držav, ki jih je gospodarska kriza najbolj prizadela. Vlada je v zelo težki situaciji, saj predvidevajo, da se je bruto družbeni produkt države v prvem četrtletju letošnjega leta zmanjšal kar za 21,1 %.

vir: Reiffeisen Banka