Težavam v svetovnem finančnem sistemu, kakor tudi v gospodarstvih ni videti konca, izboljšanja žal še ni na vidiku

OPOMBA: Poročilo smo pripravili že dne 15.februarja 2009 za namene informiranja strank podjetja i-svetovanje d.o.o., tokrat ga objavljamo javno tudi na spletnih straneh.

Tako kot poročila zadnjih nekaj mesecev, tudi to ne bo optimistično. Težavam v svetovnem finančnem sistemu, kakor tudi v gospodarstvih ni videti konca, izboljšanja žal še ni na vidiku.

Ekonomski kazalec ‘Weekly leading index indicator’, katerega objavlja Economic Cycle Research Institute in je po podatkih za zadnjih 60 let točno predvidel gibanje ekonomskih trendov, je v zadnjem tednu ponovno zdrsnil na zgodovinsko najnižje nivoje. V decembru 2008 je njegova vrednost znašala -30%, nadaljnjih sedem tednov se je vrednost nekoliko zvišala, sedaj pa je ponovno dosegla -24,8%. Za primerjavo – njegova najnižja vrednost v letu 1970 je bila -19%, podobno je kazalec leta 1974 dosegel vrednost -19,4% (v obeh primerih je šlo za ‘naftno krizo’), v času tako imenovane internetne krize med leti 2000 in 2003 pa je njegova najnižja vrednost znašala -11%. Verjeti indikatorju ali ne niti ni vprašanje, saj je dejansko stanje v bančnem sistemu, kakor tudi v gospodarstvu tokrat možno preveriti z nekaj telefonskimi razgovori. Razmere v podjetjih se slabšajo, stopnja brezposelnosti narašča, cene surovin padajo, cene končnih izdelkov so se pričele zniževati, BDP svetovnih gospodarstev je v upadanju… Po sedaj razpoložljivih informacijah je možno sklepati, da se bo tokratna kriza zavlekla še krepko v letošnje leto, sanacija pa bo po najbolj ugodnem scenariju potekala še kakšno leto ali dve.

Ameriški senat in kongres sta odobrila, ameriški predsednik Obama pa podpisal 787 milijard ameriških dolarjev vreden paket pomoči domačemu gospodarstvu in prebivalstvu. Gre za mešanico finančnih in fiskalnih ukrepov, ki pa ne bodo prinesli takojšnjih rezultatov. Zato analitiki in investitorji niso navdušeno sprejeli odobrenih predlogov, finančni trgi pa so temu primerno odreagirali negativno. Čas za predložitev načrtov prestrukturiranja se je iztekel trem največjim proizvajalcem avtomobilov. Po poročanju današnjih medijev je General Motors zaprosil za 16,6 milijarde dolarjev dodatne pomoči, pri čemer bo odpustil 47.000 zaposlenih in zaprl nekaj tovarn, Chrysler potrebuje 5 milijard dolarjev, dodatnih 3.000 zaposlenih bo izgubilo službe. Obe družbi sta še vedno na robu bankrota, usoda zaposlenih, upnikov in kooperantov je v tem trenutku v rokah novega ameriškega finančnega ministra Geithnerja in ekonomskega svetovalca Summersa. Avtomobilski trojček (obe prej omenjeni družbi in Ford), so se v preteklosti že večkrat znašli v težavah, pravzaprav so v težavah v vsakem gospodarskem ciklu. GM je preživel že tri stečaje (Chapter 11) in v normalnih razmerah, ko bi govorili samo o gospodarski krizi, bi bili verjetno priča že četrtemu stečaju. Zaradi nepredvidljivih posledic in obsega škode, ki bi zaradi tega nastali, tokrat temu niti banke niti vlada niso naklonjeni. Cena napake, ki so jo napravili v primeru Lehman&Brothers še nekaj let ne bo znana, velikost pa se ne bo merila le v milijardah, temveč v najmanj trilijonih dolarjev.

V tem smislu je potrebno razumeti tudi vsa podobna oklevanja vlad, ko individualno ocenjujejo domače, podobno rizične poslovne subjekte in kaj bi njihov propad pomenil za stabilnost domačega gospodarstva. Pri tem niso izvzeta niti domača slovenska podjetja. V praksi izgleda to približno takole – velike banke, holdinge, podjetja, z veliko ekonomsko močjo in velikim številom zaposlenih rešujejo s krediti, nacionalizacijami, prisilnimi prodajami deležev, prisilnimi prevzemi in združitvami, majhna so obsojena na propad. V zadnjem tednu so v ZDA zaprli 4 manjše banke oziroma 13 samo v dveh mesecih leta 2009. V lanskem letu jih je propadlo 26.

Cene vrednostnih papirjev so se že lansko leto močno znižale. Prva dva meseca tega leta se trend ni spremenil. Cene delnic na prvi pogled izgledajo celo atraktivne, vendar jih razen špekulanti in kratkoročni trgovalci, ki so v resnici tudi vzdrževalci trga, ne kupujejo. Razlogov je več:

1. Nezaupanje vlagateljev v vladne ukrepe. Do sedaj sprejeti ukrepi so bili v prvi vrsti prepočasni in zaenkrat ne kažejo pravih učinkov;
2. Nezmožnost predvideti bodoče poslovne rezultate podjetij, zaradi česar ni možno oceniti dejanske vrednosti podjetij in njihovih delnic. Analitiki ocenjujejo vrednost delnic na podlagi prihodnjih (5- do 10-letnih) dobičkov. V obdobjih zmanjšane poslovne aktivnosti običajno podjetja kompenzirajo manjše prihodke iz prodaje z znižanjem stroškov na vseh ravneh in končni rezultat je še vedno soliden dobiček. V tokratnih razmerah pa ni bilo dovolj časa za prilagoditev tako, da je proces zniževanja stroškov (sem sodi tudi ukrep zmanjšanja števila zaposlenih) šele v začetni in ne v zaključni fazi. Ta proces pa lahko traja še eno ali dve četrtletji;
3. Prisotnost velikih sistemskih tveganj v bančnem sistemu, kjer največje tveganje predstavlja likvidnostna podhranjenost bank in težave pri pridobivanju dolgoročnih virov financiranja. Časi poceni denarja so mimo tisti ki ga imajo pa ga ne dajo vsakomur. Žal je boniteto bank v teh razmerah težko preveriti in zato še vedno večina denarja, ki ga banke pridobivajo, prihaja iz dveh virov: depozitov rezidentov (posameznikov in podjetij) in državnih transferjev v različnih oblikah. V naslednjih nekaj mesecih, ko se bo kriza v realnem sektorju še poglobila, bodo imele banke velike težave z neplačanimi, zapadlimi kreditnimi plasmaji, posebej v primerih držav kot so Hrvaška, Poljska, Madžarska, morebiti tudi Slovenija, torej tistih, ki so na veliko odobravale kredite nominirane v švicarskih frankih;
4. Nepredvidljive gospodarske, finančne in ponekod tudi politične razmere.

Prvo četrtletje se izteče v naslednjem mesecu. Pozitivnih presenečenj ne bo veliko, negativne objave in napovedi pa se bodo kar vrstile. Šele konec drugega četrtletja, to je julija bo moč bolj jasno videti ali se bodo vsaj gospodarski pogoji uspeli stabilizirati.

Ne glede na težke razmere na finančnih trgih, pa je državi še vedno potrebno dati svoj prispevek. Zato ne pozabite, da se konec februarja izteče rok za oddajo napovedi za odmero davka na izplačane obresti, kakor tudi kapitalske dobičke. Tudi v primeru realiziranih kapitalskih izgub, je te potrebno prijaviti.

OMEJITEV ODGOVORNOSTI – vsebina prispevka ne predstavlja priporočil za nakup ali prodajo finančnih instrumentov, niti ne pomeni ponudbe ali vabila k sestavljanju ponudb za nakup ali prodajo finančnih instrumentov, temveč je namenjen informiranju javnosti o storitvah podjetja i-svetovanje d.o.o. ter dogajanjih na kapitalskih trgih. Podjetje i-svetovanje d.o.o. ni odgovorno za točnost in popolnost objavljenih podatkov in ne prevzema nobene odgovornosti za morebitne posledice, ki bi izhajale iz njihove uporabe