Zaščiti, varčuj, investiraj – pomembnost zaporedja elementov in premoženjske piramide pri načrtovanju osebnih financ

Zaščiti, varčuj, investiraj – tako pravi Boris Škaper, finančni svetovalec družbe i-svetovanje d.o.o., pri čemer poudarja, da redkokateri vlagatelj upošteva te tri osnovne korake. Večina se je šla zelo nevarne igrice, toda dokler so vrednosti rasle, je bilo vse v najlepšem redu. Po lanskih padcih in v letošnjem mrtvilu pa so nekateri ostali brez vsega premoženja. To  se ne bi zgodilo, če bi se v naložbene vode podali premišljeno in upoštevali vidike osebnih financ.

(intervju je bil objavljen v reviji Mag, na računalnik ga lahko prenesete tukaj)

Ali ljudje pri vodenju financ najprej sploh naredijo načrt, pri čemer razdelijo premoženje na več naložb in s tem razpršijo tveganje?
Pogosto se ljudje »zaljubijo« v eno samo naložbo kot so bile v preteklem obdobju npr. delnice Krke ali pa zemlja oziroma nepremičnine. Prepričani so, da bo vrednost naložbe vedno samo rasla. Seveda se s takšnim načinom veliko bolj tvegajo, kot če bi premoženje razpršili preudarno razpršili v različne naložbene oblike.

Kako so prebivalci svoje premoženje vlagali v obdobju visokih rasti na borzah?
Neizkušeni ali nepoučeni vlagatelji so najpogosteje vlagali v slovenske delnice, v »balkanske« in druge bolj tvegane investicijske sklade. Zaradi iskanja vročih zgodb je marsikdo premajhno pozornost namenil obvladovanju tveganj oziroma razpšitvi. Tako ima povprečen slovenski vlagatelj večino svojega premoženja v delniških skladih, le malo pa v mešanih ali celo obvezniških.

Kakšen pa je odnos do tveganja sedaj, ko razmere še zdaleč niso rožnate?
Spet opažamo čustveno odzivanje, sploh pri tistih vlagateljih, ki so šele zdaj občutili, kaj pomeni sprejemati naložbena tveganja. Gotovo bodo nekateri za vedno zapustili kapitalske trge, namesto da bi se iz napak učili in si začrtali jasne finančne cilje, podkrepljene s celovitim finančnim načrtom. Na drugi strani so seveda tudi vlagatelji, ki to razumejo in so se že na začetku investiranja zavedali, kako pomembno je biti pripravljen na razmere, kakršne so danes na kapitalskih trgih. Ti vedo, da ni vedno vse rožnato in da bodo samo z znanjem, varčevanjem, predvsem pa racionalnim vedenjem svoje premoženje povečevali skladno s svojimi jasno zastavljenimi finančnimi cilji.

Kako vi definirate premoženjsko piramido?
Namenjena je temu, da nas v vsakem trenutku opozarja, ali imamo svoja denarna sredstva preudarno razporejena v različne naložbene oblike. Tako kot pri prehranski piramidi, po kateri je treba uživati največ izdelkov iz žit, sadja in zelenjave ter nekoliko manj mesa in mlečnih izdelkov, je smiselno imeti največ svojih prihrankov v naložbah z nizkim in srednjim tveganjem. In tako kot ni priporočljivo zaužiti veliko maščob in sladkorjev, tudi večine prihrankov ne bi smeli dati v zelo tvegane naložbe.

Katere elemente je treba upoštevati pri gradnji osebnega naložbenega portfelja?
Kdor premoženjsko piramido jemlje resno, ve, da je osebne dohodke treba najprej zaščititi. V poštev pridejo različne oblike zavarovalniških proizvodov, seveda odvisno od razmer in posameznikovih potreb. Šele nato se začne denar usmerjati naprej v konservativnejše varčevalne proizvode namenjenea denarne rezerve, ki služi zgolj za potrebe morebitne nepričakovane izgube delovnega mesta zaradi  za nepričakovano izgubo delovnega mesta ali bolezen. Šele ko je v denarni rezervi dovolj sredstev, se vzpenjamo naprej po lestvici, do dela premoženjske piramide, kjer smo pripravljeni na višje stopnje tveganja pri investicijskih proizvodih. Tu je seveda treba pripraviti poglobljen in celovit finančni načrt. Žal večina pozabi predvsem na prve korake oziroma preskakuje na področja, na katera še ni pripravljena. Prav temu lahko pripišemo glavni razlog za še slabšo čustveno odzivnosti množic, ko na kapitalskih trgih tudi po nekaj let ni vse samo rožnato.

Je na slovenskem finančnem trgu dovolj produktov, da lahko pokrijejo portfelj od najmanj do najbolj tveganih naložb?
Slovenci še nismo zreli za vse investicijske produkte in velika tveganja, ki jih prinašajo. V Evropski uniji smo najbolj pogumni. Marsikateri naložbeni portfelj je bil sestavljen preveč tvegano, večina pa ni upoštevala premoženjske piramide. Zaradi tega ima danes prenekateri Slovenec hude izgube. Številni so ostali brez vsega, saj je bilo moderno kupovati tvegane vrednostne papirje s posojili. Večina v denarni rezervi nima vsaj nekaj mesečnih plač, če že imajo kaj privarčevanega, je denar v skladih ali v delnicah. Ogromno ljudi ni zaščitenih pred izgubo prihodkov, ne glede na to da imajo sklenjena različna zavarovanja.