i-svetovanje d.o.o.
 

Trenutni prispevek

Borzni trgi si vedno opomorejo prej kot to ugotovijo pretreseni vlagatelji

Če ti je vsebina všeč:

Borzni trgi si vedno opomorejo prej kot to ugotovijo pretreseni vlagatelji OPOMBA: Poročilo smo pripravili dne 12.12.2008 za namene informiranja strank podjetja in ga tokrat objavljamo javno tudi na spletnih straneh.

V zadnjem obdobju se na finančnih trgih dogajajo stvari, ki se teoretično ne bi smele. Z ameriškimi državnimi kratkoročnimi menicami se trguje po tečajih, ki prinašajo negativno donosnost. Obrestne mere centralnih bank se približujejo ničelnim. Čudne stvari se dogajajo tudi s ceno nafte. Njena cena za dobavo v januarju 2009 je za 34% nižja od cene za dobavo v januarju 2010. Običajna razlika med cenama je v normalnih razmerah okoli 2,5%. Z bančnimi dolgovi in z obveznicami se trguje z velikimi diskonti, tako velikimi, da jih finančniki ne pomnimo. Razlike med pasivnimi in aktivnimi bančnimi obrestnimi merami so astronomske in razsežnostim krize primerne. In še bi lahko naštevali.

Investicijske izgube v tej krizi niso omejene samo na delnice. Skoraj vse naložbe so izgubile na svojih vrednostih. Obvezniške naložbe so negativne. Obveznice so postale nelikvidne, države so trg preplavile z novimi izdajami, ki pa izredno težko najdejo kupce. Enomesečne in trimesečne ameriške državne menice na trenutke trgujejo po cenah, ki prinaša negativen donos, efektivna obrestna mera centralne banke pa je še vedno 1%. Preprosto povedano – investitorji so pripravljeni plačati za ”privilegij”, da imajo lahko svoja sredstva v ameriških državnih dolžniških vrednostnih papirjih namesto, da bi bili za to nagrajeni v obliki obresti. Pred leti je za depozite pri švicarskih bankah veljalo, da so vlagatelji banki morali plačati nadomestilo za hranjenje denarja, obresti pa so lahko dogovorili le tisti z milijonskimi zneski (pri 0,5% letni obrestni meri SNB se bomo verjetno ponovno vrnili v te čase). Logična razlaga za takšno ravnanje investitorjev bi bila, da so ljudje tako prestrašeni, da ne zaupajo več nikomur razen državi. Za to, na prvi pogled neumno početje vlagateljev, obstajajo razlogi. Prvi razlog bi lahko bile banke, ki ob koncu leta čistijo svoje bilance. Nekaj razlogov bi lahko pripisali tudi tržnim manipulacijam. Večji del pa je pripisati investitorjem (večinoma skladom) v terminske pogodbe (futures) in nekatere ostale izvedene finančne instrumente. Za zagotavljanje svoje likvidnosti morajo imeti dovolj sredstev za pokrivanje svojih morebitnih obveznosti. Ker ne želijo prodajati svojih pozicij pod pritiskom in z nenadzorovanimi izgubami, imajo svoja likvidna sredstva naložena v kratkoročnih državnih instrumentih.

Banke v ZDA za depozite praktično ne plačujejo obresti. Efektivna obrestna mera je res 1%, vendar na trgu nihče ne ponuja tako visokih obresti (v Sloveniji je te dni za USD še mogoče dobiti obrestno mero nekaj nad 1% na leto). V tem tednu pričakujemo ponovno znižanje obresti, verjetno blizu 0,25%. V nadaljevanju pa bo FED skupaj z novim finančnim ministrom moral poseči po drugih ukrepih za ublažitev krize in ponovni zagon gospodarstva. Strinjam se s tistimi, ki pravijo, da bo šlo za velik eksperiment in za preizkušanje različnih ekonomskih teorij v praksi. Upajmo, da jim bo uspelo. Večji del od 700 milijard USD vredne pomoči gospodarstvu je po pisanju medijev že porabljenih, vidnih rezultatov pa zaenkrat še ni.

Zaradi izredno velikega števila zahtevkov po izplačilu iz skladov vseh vrst, so se upravitelji znašli pod velikim pritiskom. Nekateri upravitelji skladov so možnosti za vplačila in izplačila preprosto onemogočili, dokler se razmere na trgu ne stabilizirajo. To so odločitve, ki so najbolj poštene do vseh vlagateljev. Vseeno pa je precej tistih upraviteljev, ki morajo premoženje znotraj skladov dobesedno razprodajati, da lahko zagotovijo likvidnost.

Če je delniški trg likviden, je obvezniški precej manj. Posledično so se tako tečaji obveznic močno znižali. Z vedno več obveznicami, ki so zavarovane s premoženjem izdajatelja (secured bonds), se trguje na vsega 60% do 70% vrednosti. Pri Barclays Capitalu so zapisali, da bi to imelo svoj smisel, če bi se BDP v ZDA naslednje leto znižal za 15%. Psihološko gledano se je v teh razmerah težko odločati za nakup obveznic, čeprav te kotirajo pri tako nizkih vrednostih, prodajati tako dobro zavarovane instrumente na silo, pa vseeno ni pametna poteza. Finančni trgi v teh časih resnično niso racionalni.

Podobni nesmisli se dogajajo na trgu z nafto. Cena nafte za izdobavo enkrat v prihodnje (future price), z veliko maržo presega ceno nafte za izdobavo takoj (spot price). Tako velikih razlik ne pomnimo. Kar 34% donos, minus stroški skladiščenja bi pripadali investitorju, ki bi nafto lahko uskladiščil za eno leto, kupil bi jo po sedanji ceni ter jo nemudoma prodal naprej po ceni za izdobavo v januarju 2009. Gre za garantiran donos, ki v normalnih razmerah ne bi bil mogoč. Menda proizvajalci nafte najemajo velike tankerje za skladiščenje presežne nafte. OPEC proizvodnje še ni uravnotežil z zmanjšanjem povpraševanja, zato so na trgu veliki presežki. Prav tako ostale države proizvajalke, ki niso članice OPEC-a, še niso pripravljene zmanjšati načrpane količine nafte. Rusija je sicer že napovedala, da se bo pridružila OPEC-u in sodelovala pri dogovorih glede stabilizacije razmer. Dejastvo pa je, da bo tokrat težko. Velika večina držav se je v zadnjih letih navadila na visoko ceno in so temu ustrezno potratno trošili pridobljena sredstva (Iran, Venezuela, Rusija pa tudi nekatere arabske države sodijo mednje). Vsaj glede tega se potrošniki ne moremo pritoževati. Cena bencina in kurilnega olja se je v teh dveh mesecih pošteno znižala, zaradi napovedanega dviga trošarin pri nas, pa v nadaljevanju kaj več od tega tudi ne bomo imeli.

Ni potrebno posebej poudarjati, da se je finančna kriza zajedla v realno gospodarstvo. Gospodarska aktivnost pri nas, kakor tudi v svetu se je zmanjšala, na nekaterih segmentih celo ustavila. Izboljšanja stanja čez noč ne pričakujemo, zato se bo še nekaj mesecev, mogoče leto dni stanje slabšalo. Centralne banke bodo še naprej poskušale pozitivne premike doseči z znižanjem obrestnih mer, čeprav ukrepi zaenkrat še niso pokazali bistvenega napredka. Pri nas banke še vedno zelo selektivno odobravajo kredite, kreditni pribitki pa so zelo visoki. Posamezne banke so tudi ustavile kreditiranje v švicarskih frankih. Razlog naj bi bilo visoko tveganje. Na tem mestu naj tudi opozorim, da so v Sloveniji primeri bank, ki ponujajo nerazumno visoke obresti na vezane depozite. Za vezavo nad 1 letom so pripravljene plačati več kot 6% letne obresti. Zlato naložbeno pravilo pravi: večja kot je nagrada, višje je tveganje. Zato klic k previdnosti tudi na tem mestu ni odveč.

Če smo se v letu 2008 znašli v središču finančnega viharja in nas je takoj za tem zadel še finančni tsunami, bo leto pred nami polno izzivov. Na listi tistih, ki niso preživeli so Bear Stearns, Lehman Brothers, Wachovia Corp., Fortis – precej velika in prepoznavna imena finančnega sveta. Za preživetje se borijo tudi velikani iz avtomobilskega sektorja: Ford, GM in Chrysler, ki bodo morebiti tokrat preživeli samo zaradi bojazni oblasti, da bi njihov stečaj povzročil dodatne pretrese v že tako krhkem ameriškem gospodarstvu, posledično pa tudi v svetovnem. Z Islandijo na čelu, so tu še države, ki jih je kriza dobesedno spravila na kolena in bodo posledice čutile še naslednjih nekaj let. V prvem četrtletju leta 2009, ko bo predvidoma kriza za podjetja najhujša, bo odpuščanj zelo veliko, v stečaju pa se bo znašlo precej podjetij. Za rešitev iz tega začaranega kroga bodo potrebne nadaljnje dokapitalizacije bank, odpisi slabih terjatev, zmanjšanje zadolženosti podjetij in posameznikov (deleveraging) ter zmanjšanje presežnih zalog. Šele nato si lahko obetamo, da se bodo razmere začele izboljševati. O tem, da bo potrebno v nadaljevanju korenito spremeniti mednarodni finančni sistem, bomo pisali v naslednjem letu.

Krize pridejo in gredo, ne samo finančne tudi osebne, poslovne ali kakšne druge, pomembno pa je, kaj za njimi ostane. Borzni trgi si vedno opomorejo prej kot to ugotovijo pretreseni vlagatelji. In rek, da za vsakim dežjem posije sonce prav tako poznamo. Naj se trenutne razmere in pesimizem ne naselita tudi v nas samih. V prihodnost je vedno vredno zreti z dobro mero optimizma. Čeprav se morda kateri izmed bralcev ne bi strinjal, pa vsaka kriza ponuja tudi veliko priložnosti za tiste, ki znajo prisluhniti izzivom časa.

OMEJITEV ODGOVORNOSTI – vsebina prispevka ne predstavlja priporočil za nakup ali prodajo finančnih instrumentov, niti ne pomeni ponudbe ali vabila k sestavljanju ponudb za nakup ali prodajo finančnih instrumentov, temveč je namenjen informiranju javnosti o storitvah podjetja i-svetovanje d.o.o. ter dogajanjih na kapitalskih trgih. Podjetje i-svetovanje d.o.o. ni odgovorno za točnost in popolnost objavljenih podatkov in ne prevzema nobene odgovornosti za morebitne posledice, ki bi izhajale iz njihove uporabe



Vprašajte nas / Kontaktirajte nas!

Trenutno nismo na voljo za pogovor v živo. Dobrodošli, da nam preko spodnjega obrazca pošljete vaše vprašanje ali povpraševanje in odgovorili vam bomo v najkrajšem možnem času.

Dobrodošli! Kako vam lahko pomagamo?

Za pošiljanje sporočila pritisnite ENTER