Borze VP v JV Evropi 28.november 2008

• Tudi v tem tednu se je na balkanskih kapitalskih trgih nadaljevalo negativno razpoloženje, saj so vsi pomembnejši borzni indeksi ponovno izgubili na svojih vrednostih. Na sarajevski borzi vrednostnih papirjev je osrednji blue chip index SASX-10 izgubil 6,04%, index privatizacijskih skladov BIFX pa 3,29%. Na banjaluški borzi vrednostnih papirjev je borzni indeks Republike Srbske BIRS izgubil 6,02, indeks privatizacijskih skladov FIRS 10,52%, indeks podjetij elektrogospodarstva ERS10 pa 8,38% svoje vrednosti. V Srbiji je beograjski borzni indeks BELEX15 v zadnjih petih trgovalnih dnevih zdrsnil za 3,29%, na Hrvaškem pa so prodajalci zagrebškemu borznemu indeksu CROBEX znižali vrednost za slabih 8%.

• Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) pričakuje, da bo stopnja gospodarske rasti v BiH etošnjem letu znašala 6 %, v naslednjem letu pa 4,5 % medtem ko je v lanskem letu znašala 6,8 %. EBRD je v svojem »Poročilu o tranziciji za leto 2008« zapisali da v naslednjem letu pričakujejo zmanjšanje gospodarske rasti v vseh državah kjer je ta banka prisotna. Razlog za to je splošna globalna gospodarska kriza ter nestabilnost na finančnih trgih. V svojem poročilu zato priporočajo naj države svojo prioriteto usmerijo na stabilizacijo bančnih sistemov. Predstavnik EBRD za JV Evropo je v zvezi z BiH dejal, da so še vedno prepričani v srednjeročno ugodno perspektivo te države, vendar oblasti v BiH čaka še veliko dela predvsem na področju reform javne uprave, poslovne klime in makroekonomske stabilizacije.

• Po podatkih Agencije za statistiko BiH je povprečna mesečna neto plača v septembru 2008 znašala KM 775, kar predstavlja rast za 18,9 % v primerjavi s septembrom leta 2007. Največjo rast izplačanih plač je v obdobju enega leta zabeležil sektor zdravstvene zaščite in socialne oskrbe, sledita pa mu sektor izobraževanja ter sektor distribucije z električno energijo, plinom in vodo.

• Eno izmed največjih hrvaških gradbenih podjetij je zašlo v težave, saj jim do roka ni uspelo zbrati vseh sredstev za plačilo zemljišča, ki so ga kupili od države v Zagrebu. Po pogodbi bi IGH moral državi do 22. novembra izplačati EUR 45,6 mio v nasprotnem primeru bi izgubili že plačanih EUR 2,5 mio. Projekt izgradnje velikega poslovnega centra bi naj bil eden izmed največjih projektov podjetja IGH, nameravali pa so ga izpeljati s strateškim finančnim partnerjem. Oblasti v Zagrebu kljub zamudi pričakujejo da bo podjetju uspelo zbrati denar in zgraditi sodoben poslovni center.

• V Federacijo BiH je bilo v prvih devetih mesecih uvoženo 766.000 ton naftnih derivatov v skupni vrednosti 1,12 mlrd KM kar je 11 % več kot v enakem obdobju lani. Nekateri strokovnjaki so mnenja da je ta količina dejansko višja in da Uprava za davke BiH noče prikazati točnih podatkov. Sektor električne energije in nafte je sicer največji domač potencial Federacije BiH.

vir: Reiffeisen Banka