Borze si bodo po krizi opomogle bistveno hitreje, kot si bo opomoglo gospodarstvo in prebivalstvo

Na borznih trgih smo vajeni, da se dogodki vrstijo izredno hitro, da se pri posameznih delnicah opravi več sto tisoč transakcij v enem trgovalnem dnevu, ni pa običajno, da bi se v tako kratkem času sprejelo toliko pomembnih odločitev pomembnih za cel svet.

Kreditna kriza, kriza bančnega sistema ali kakršno koli ime ji že podamo, je prišla kot tornado, dosegla vrh v petek 10.oktobra z veliko razprodajo delnic na trgu, od tega datuma naprej pa so se razmere začele počasi umirjati. Kot pri vseh naravnih nesrečah, je sedaj čas za ugotavljanje in popravljanje škode. Ta bo velika, pa s tem niso mišljene izgube na kapitalskih in denarnih trgih. Borze si bodo po krizi namreč opomogle bistveno hitreje, kot si bo opomoglo gospodarstvo in prebivalstvo. Delniški trgi dosegajo najvišje donose (v povprečju +36%) v času, ko je v gospodarstvu recesija s prvimi znaki izboljšanj. Banke sanirane z davkoplačevalskim denarjem bodo kmalu pričele z normalnim delovanjem. Težje bo podjetjem, saj se bodo soočala s plačilno nedisciplino, pomanjkanjem naročil in težje bo prebivalstvu, saj bo prišlo do odpuščanj delovnih mest (še posebej v cikličnih panogah kot so npr. avtomobilska, gumarska, gradbena industrija) in s posledično do socialnih težav.

Še pred tedni so svetovni gospodarski in finančni sistem reševale predvsem centralne banke in finančni ministri a šele pred spoznanjem, da smo tik pred zlomom, so se jim vendarle pridružili tokrat vsaj navzven enotni predsedniki vlad. Vsi dosedaj sprejeti ukrepi morda res niso najboljši, nekatere od njih so mediji poimenovali celo za socialistične (nacionalizacije bank npr.), vendar so bili nujno potrebni za stabilizacijo trgov. V enem izmed komentarjev na krizo je avtor ugotavljal, da se ZDA v času prosperitete dosledno držijo kapitalističnega modela, v času krize pa jim je bližje socialistični model.

Kam bi nas lahko poglabljanje krize pripeljalo si lahko ogledamo na vzorčnem primeru Islandije. Lokalna valuta je izgubila več kot 30% svoje vrednosti in še vedno ni dosegla dna, uvozniki imajo zaradi nedelujočega deviznega trga velike plačilne težave, prebivalstvo se posledično boji pomanjkanja osnovnih življenjskih dobrin, višina dolga treh največjih bank (61 milijard dolarjev) presega 12-kratnik vrednosti islandskega gospodarstva. Država se je znašla na robu bankrota. Mednarodni denarni sklad, Japonska in sosednje nordijske države so Islandiji obljubile finančno pomoč v višini 6 milijard dolarjev, vendar je s tem prihodnost majhne države še vedno negotova. Obeta se ji visoka inflacija in upad gospodarskih aktivnosti, kar lahko označimo za najslabšo možno kombinacijo. Obveznice treh največjih bank so na trgu vredne le 3 cente za dolar (3% nominale) oziroma skoraj nič.

V stiski se je znašla tudi sosednja Madžarska, Ukrajina, Pakistan, tudi bogati Dubaj. V naslednji tednih pa se bo spisek držav v težavah verjetno samo še podaljšal. Nekatere od njih bodo prejele finančno pomoč (npr. Madžarska s strani ECB v višini 5 milijard evrov), Pakistan s strani Mednarodnega denarnega sklada, Dubaj s strani sosedov (Abu Dabi), strateško manj pomembne in v večini revne države ter njihovo prebivalstvo pa bodo trpeli pomanjkanje. Razkorak med revnimi in bogatimi se bo ob pomanjkanju ustreznih ukrepov samo še povečal.

Cene nafte in ostalih surovin so se znižale. Na nivoju med 60 in 70 dolarji za sodček se lahko ustali za nekaj časa razen v primeru, da bi 4.novembra na volitvah v ZDA zmagal republikanski predsedniški kandidat. Delniški trgi pričakujejo zmago demokratskega kandidata in ni pričakovati pozitivnih reakcij, če se napovedi iz anket ne bodo tudi uresničile.

Inflacijski pritiski so zaradi velikih padcev cen surovin, upadanja gospodarskih aktivnosti in manjšega povpraševanja potrošnikov tako ali tako popustili. V preteklosti, konkretno v letu 1992 so imeli podobno krizo na Švedskem. Njihov trg hipotekarnih kreditov se je sesul, banke so se znašle v težavah, država je z milijardami evrov rešila sedem največjih bank, jih nacionalizirala in čez nekaj let uspešno prodala. Davkoplačevalci niso bili prikrajšani. Kriza, ki jo doživljamo v teh tednih je podobna in centralne banke so se odločile za takoimenovani ”švedski model” ukrepov, ki se je izkazal za uspešnega. Zato je v finančnih krogih najti veliko tistih, ki menijo, da bodo države in posledično davkoplačevalci v treh do petih letih zelo dobro zaslužili. Po tem scenariju so tako v zgubi le delničarji s strani države prevzetih finančnih institucij.

Čeprav so se tečaji na borzah precej popravili, še ni čas za veselje in optimizem. Težave še niso rešene in kmalu bodo časopisi namesto o bankah začeli pisati o recesiji in o težavah v podjetjih. Kratkoročno lahko tečaji še zanihajo navzdol, dolgoročno pa se pridružujemo mnenju g.Warrena Buffetta, da delnice po vseh padcih počasi že dosegajo atraktivne vrednosti za nakupe.

Celje, 21.10.2008

OMEJITEV ODGOVORNOSTI
Vsebina prispevka, prav tako ostalih vsebin na spletnih straneh podjetja i-svetovanje d.o.o. ne predstavlja priporočil za nakup ali prodajo finančnih instrumentov, niti ne pomeni ponudbe ali vabila k stavljanju ponudb za nakup ali prodajo finančnih instrumentov, temveč je namenjena informiranju javnosti o storitvah podjetja i-svetovanje d.o.o. ter dogajanjih na kapitalskih trgih.

Podjetje i-svetovanje d.o.o. ni odgovorno za motnje pri delovanju spletnih strani, niti ne jamči za točnost in popolnost objavljenih podatkov in ne prevzema nobene odogovornosti za morebitne posledice, ki bi izhajale iz njihove uporabe.

Priidržujemo si pravico kadarkoli in v kakršnemkoli obsegu spremeniti, dodati ali odstraniti vsebino teh spletnih strani.