Ali si lahko (in kako) s 500.000 evri denarja omogočim večno in dedno rento?

VAŠE VPRAŠANJE:
Recimo, da sem na koncu delovne dobe (no, meni še nekaj let manjka) in bi se upokojil. Recimo, da bo pokojnina bolj slaba in bi hotel imeti nekaj dodatne iz doslej ustvarjenega premoženja, tega pa je, da poenostavimo 500.000 evrov v gotovini. Gre torej za dosmrtno rento, ki pa naj bo “večna” – dedičem naj torej ostane realnih 500.000 evrov. Seveda je treba denar naložiti, rento pa črpati iz donosov teh naložb (dividend ali obresti ter kapitalskih dobičkov). Seveda nisem zadovoljen zgolj z rento iz bančnih obresti, ki bi komaj pokrivale inflacijo, se pravi, je treba črpati tudi iz kapitalskih dobičkov. Tu se seveda najprej postavlja vprašanje primerne sestave portfelja, takoj nato pa še, in to je bistvo mojega vprašanja, recept oziroma nasvet, kako se lotiti črpanja (računati je treba tudi z davki), da bi bil denarni tok (v smeri moje rente) kar se da enakomeren. Nekako si predstavljam, da bi moral v dobrih časih črpati le del donosov, del pa jih puščati v naložbah zato, da bi v slabih časih črpal iz “povečane glavnice”, a je vprašanje, koliko. Zato bi bilo fino imeti en tak recept, nek matematični model, ki bi te pri teh izbirah vodil. Sam bi se najbrž moral odločiti za začetno vrednost (ki bi bila realno enaka končni vrednost, želeno donosnost nad inflacijo ali pa želeno mesečno rento, vnašati predvideno in doseženo letno stopnjo inflacije (še bolje najbrž kar doseženo mesečno stopnjo), število let pa je pri večni renti po mojem nebistveno. Program (model, recept) pa bi mi moral v vsakem času povedati, kje sem in kaj mi je storiti. Kaj menite? Imajo pri tem kaj opraviti “simulacije Monte Carlo”? Če ja, je kje kakšen ustrezen “kalkulator”? Upam, da nisem preveč zahteven.

Miha, Kranj

NAŠ ODGOVOR:
Na večji del vprašanja ste pravzaprav odgovor podali že sami. Dejansko je vprašanje črpanja sredstev v času upokojitve zelo zahtevno opravilo. Upoštevati je potrebno vašo osebno situacijo, kakšen življenjski standard si želite zagotoviti, vaš odnos do tveganja. Težava pa se pojavi pri napovedovanju prihodnosti – ne morete namreč vedeti, kakšne bodo obrestne mere na bankah čez npr. 5 let, kako se bo gibala inflacijska stopnja, kako se bo davčna zakonodaja še dodatno spreminjala, še manj pa lahko napovedujemo letno gibanje vrednosti vašega investicijskega portfelja.

Pri raznih izračunih so sicer lahko v pomoč tudi Monte Carlo simulacije, a njihov rezultat je samo okvirna napoved prihodnosti na osnovi podatkov iz preteklosti. V vašem primeru simulacija pokaže, da lahko iz glavnice 500.000 evrov črpate 12.000 evrov letno (izplačilo se vsako leto poveča za 3%) z 100% verjetnostjo. Ob tem je struktura portfelja 40% v delnicah, ostalo pa v obveznicah in v denarju. Po tej simulaciji bi lahko vašim dedičem zapustili celo večkratnik glavnice. Če pa bi črpali dvakrat večji znesek, bi svoj cilj dosegli le še z 61% verjetnostjo.

Ali lahko simulacijam popolnoma zaupate? Seveda ne – preveč je različnih dejavnikov, ki jih še tako dovršeni kalkulatorji ne morejo upoštevati. Sklepate lahko samo to, da boste ob manjši mesečni porabi verjetno glavnico res ohranili za dediče. Razumem vašo željo, da bi lahko svoj cilj dosegli s pomočjo „avtopilota“, žal pa ni v celoti izvedljiva. Določenih predpostavk se sicer lahko držite, a še vedno bo najbolje, da stanje portfelja in pot do vašega cilja, redno preverjate s pomočjo finančnega svetovalca oziroma svetovalcev.

Avtopilot je v letalski industriji prisoten že od leta 1912 in je še dandanes v veliko pomoč pilotom, vendar v ekstremnih situacijah odpove, če situacija ni vkalkulirana v program… Podobno je tudi pri finančnem načrtovanju, določene situacije zahtevajo tudi intuitivne odločitve ali sprotno prilagajanje, katerih programi niso v celoti sposobni.

Zanimiv je tudi primer hedge sklada Long Term Capital Management, katerega idejna vodja in soustanovitelja sta bila dva nobelova nagrajenca za ekonomijo, Robert C. Merton in Myron Scholes. Razvila sta kompleksen matematični model, ki naj bi zagotavljal konstante in varne donose. Sklad je z delovanjem začel leta 1994 in v prvih letih ustvarjal tudi do 40% letne donose. Vendar je sklad že leta 1998 zašel v strašne težave in je bil leta 2000 likvidiran. Sam matematični model je načeloma deloval, a ni upošteval (in tudi ni mogel) človeškega faktorja.

Sklepam, da imate zdrav odnos do tveganja (ne iščete donosov za vsako ceno), cilje imate jasne in načeloma poznate tudi pot. Predlagam, da namesto iskanja matematičnega modela, raje nekaj časa namenite razgovoru s svetovalcem in po potrebi prilagajate način črpanja denarja, samo razporeditev naložb itd…Nihanj na borzah in papirnih izgub vas ne moreta rešiti ne program, ne svetovalec. Po drugi strani pa se z računalnikom ne morete ravno iskreno pogovoriti, mar ne?

Boris Škaper
finančni svetovalec