Kako do mesečne rente 1000 evrov za nadaljnjih 20 let?

VAŠE VPRAŠANJE:
Z ženo se odločava za finančni načrt rednega varčevanja za pokojnino. Jaz star 47 let in žena stara 45 let. Ob starosti žene 58 let, bi privarčevani znesek porabila kot mesečna izplačila v obdobju 20 let. Mesečno izplačilo po osebi 1000 eur. Kakšni bi bili mesečni vložki? Vsak imava že privarčevanih 20.000 eur, ki jih veževa na banki.

Tone, Ljubljana

NAŠ ODGOVOR:
Da bi dosegli želeni cilj, je potrebno mesečno odvajanje denarnih sredstev v višini 1.660 €, za oba skupaj. A žal rešitev ni tako preprosta, zato si v nadaljevanju preberite, katere predpostavke sem pri izračunih upošteval in na kaj morata biti s soprogo pozorna.

Pravzaprav ste napisali, da želite, da vam oz. vaši ženi denarja zmanjka pri starosti 80 oz. 78 let. Kako bi se počutili, če bi do takšne situacije zares prišlo? Življenjska doba se podaljšuje, prav tako napreduje zdravstvo, zato je smiselno načrtovati izplačilo sredstev vsaj tja do 85. ali še bolje, 90. leta.

Sicer ne poznam vajinega odnosa do tveganja, sklepam pa, da nista agresivna vlagatelja. Tako sem v izračunih upošteval povprečne donose v višini med 6% do 8% in povprečno 3% inflacijo. Inflacija je upoštevana tudi v času črpanja oziroma izplačevanja sredstev. Torej – prvo leto si bosta izplačevala po 1.000 € mesečno, naslednje leto že 1.030 € mesečno in tako naprej…

Da bi si lahko 20 let izplačevala želeno rento, bi morala v 13 letih ustvariti glavnico v skupni realni/današnji vrednosti 440.000€, za kar je potrebno ob 8% povprečnih letnih donosih mesečno varčevanje 1.660 €. V tem primeru obstaja 93% verjetnost, da bosta svoj cilj dosegla. Pri izračunih za črpanje sredstev sem si pomagal z Monte Carlo simulacijami, ki lahko služijo kot informativni pripomoček. Klasični izračuni predvidevajo linearno gibanje donosov, kar v praksi ni izvedljivo, Monte Carlo simulacije pa predvidevajo različne scenarije – tako pozitivne kot negativne letne donose.

Predpostavimo, da je skupni portfelj isti, a se doba črpanja sredstev podaljša na 30 let. V tem primeru je verjetnost, da bi si lahko izplačevala vsak po realnih 1.000 € mesečno, samo še 68%. Povedano drugače – precej verjetno je, da bi vidva preživela svoj portfelj in ne portfelj vaju. Slednje je pravzaprav vaš cilj. Rešitev je lahko zmanjšanje mesečne potrošnje za eno četrtino, na 750 € ali pa povišanje glavnice – namesto 440.000 € je potrebno približno današnjih 550.000 €.

Da bi v trinajstih letih ustvarila tako velik portfelj, je potrebno mesečno varčevanje 2.600 € pri 6% povprečenem donosu, 2.400 € pri 7% povprečnem donosu in 2.200 € pri 8% povprečnem donosu.
Seveda so kapitalski trgi nepredvidljivi, tako zgoraj navedeni podatki služijo zgolj za približek in lažjo orientacijo.

S soprogo se bosta morala odločiti, kolikšnemu delu današnjih prihodkov sta se pripravljena odpovedati na račun prihodnjih in o možnosti, da bodo prihodnji prihodki nižji, kot načrtovano. Poleg tega je potrebno v pokojninski načrt vključiti tudi vse ustrezne zaščitne mehanizme, od zavarovanj do ustrezne razpršitve portfelja med različne vrste naložb (vrednostni papirji, nepremičnine…). Poleg tega je pokojninsko načrtovanje maraton, proces, ki ga je potrebno spremljati in ga oziroma se po potrebi tudi prilagajati. Tako si bosta s soprogo gotovo povečala verjetnost, da bosta svoje cilje res dosegla.

Samo v razmislek – morda imate več nepremičnin, katere so primerne za oddajo. Tudi najemnine so lahko pomemben in relativno stabilen del mesečnih prihodkov, ki ni odvisen od gibanja delniških trgov.

V nobenem izračunu nisem upošteval davkov. Ti občutno vplivajo na vrednost premoženja, zato je potrebno pri načrtovanju iskati take rešitve, ki vam bodo omogočale davčno ugodno investiranje in črpanje sredstev.

Boris Škaper
finančni svetovalec