Zaskrbljujoče razmere v svetovnem finančnem sistemu in kdo je kriv za nastalo situacijo?

Trenutne razmere v svetovnem finančnem sistemu so več kot zaskrbljujoče. Če eden najbolj cenjenih investitorjev, sicer drugi najbogatejši zemljan g.Warren Buffett izjavi, da načrt ni ravno najboljši, vendar vsaj nakazuje pravo smer in da v primeru, če kongres rešitve ne bo sprejel v enem tednu (kongres je v petek, 3. oktobra odobril paket finančne pomoči), sebe vidi ponovno na svojem začetku kariere (torej kot raznašalca časopisov), je jasno še največjim optimistom, da smo v težavah. V precejšnjih težavah.

opomba: izjava g.Buffeta je bila podana prejšnji četrtek, dan pred sprejetjem »rešilnega« paketa finančne pomoči v intervjuju z novinarji CNN Money.

V težavah je svetovni bančni sistem, skupaj z njim pa tako podjetja kot posamezniki. Ni pomembno ali vlagamo na borzo ali ne ali imamo kredite ali ne. Svetovni sistem je tako povezan, da v tem trenutku ni nikogar, ki bi lahko trdil, da ga posledica zloma ne bo prizadela. Cene delnic padajo, obveznic se ne da prodati (enostavno zanje ni kupcev), podjetja ne pridobivajo več kreditov za normalno obratovanje, če že pa po visokih obrestnih merah (7% in več), hipotekarni krediti in lizingi za občane so postali dragi in vse težje dosegljivi, naročila v podjetjih so se že pričela zmanjševati, plačilni roki se podaljšujejo, vse več svetovnih bank se obrača na centralne banke po likvidnostno pomoč…

Ker pa se tej krizi reče ”kriza zaupanja” nanjo niso imuni niti najbolj varni instrumenti kot so bančne vloge, skladi denarnega trga in kratkoročni dolžniški vrednostni papirji. Zaradi neobvladljive razprodaje delnic na borzi v Dublinu, je prejšnji teden Irska zaščitila vse bančne depozite v njenem bančnem sistemu za obdobje dveh let. Ostale države znotraj EU so to potezo pospremile z veliko mero negodovanja in jo označile za enostransko. Ker pa so se razmere čez vikend poslabšale, tudi nemški kanclerki Angeli Merkel ni preostalo drugega, kot da vlagateljem z depoziti v nemških bankah zagotovi neomejeno garancijo. Podobno je naredila še Grčija. Evropski komisar za konkurenco je označil vse te poteze za diskriminatorne, ker bi to v praksi lahko pomenilo, da bi se začel denar stekati v države, ki bodo vlagateljem ponudile neomejeno garancijo. Ne bi škodilo, da bi tudi pri nas sprejeli tak ukrep. Vlagatelji bi zagotovo bolj mirno spali.

Verjetno točnih številk, koliko denarja bodo morale centralne banke nameniti reševanju finančnega sektorja ne bomo izvedeli nikoli. Postavljajo pa se vprašanja kot so: »Ali bodo banke vse to tudi zmogle?« in »Kdo bo vse to plačal?«.

Ameriški kongres je pravkar potrdil 700 milijard dolarjev vreden paket reševanja krize. Po tem načrtu naj bi po pravičnih cenah odkupovali vrednostne papirje vezane na hipotekarne kredite in strukturirane kreditne proizvode, katerih trg je postal popolnoma nelikviden, njihove vrednosti pa so strmo padle pri čemer bi morale banke (po veljavnih računovodskih standardih) razliko do nakupne vrednosti odpisati. To pa bi sprožilo verižni bankrot vrste svetovnih bank, celo zavarovalnic. Ameriška agencija za trg vrednostnih papirjev (SEC) je to pravilo začasno omejila. Pričakujejo, da bo povprečna cena, v tem trenutku skoraj ničvrednih papirjev, na avkciji dosegla 65 centov za en vložen dolar. Tako bi finančne institucije prišle do prepotrebne gotovine, trg pa bi ponovno začel delovati. FED je zadnjih javnih nastopih obljubil uporabo vseh razpoložljivih vzvodov za stabilizacijo trga. Verjetnost večjega znižanja obrestnih mer (za cca. 0,5%) na naslednjem sestanku guvernerjev ameriških centralnih bank, ki bo konec oktobra, se je povečala na 90%. Prav tako je centralna banka znesek, ki ga bo ponudila na dražbi bankam, povečala na 900 milijard dolarjev in uvedla še nekaj drugih ukrepov.

V zadnjih dneh so morale nekatere evropske države vlagateljem obljubiti garancijo na depozite, prav tako so bile različne banke primorane priznati, da so tik pred potopom. Dexia, Fortis, Hypo Real Estate, Bradfort & Bingley, danes še Royal bank of Scotland in Barclays (slednji sta zaprosili za 75 milijard funtov) so imena bank, ki so povzročila paniko pri evropskih vlagateljih in prisilila lokalne vlade k ukrepanju. Za razliko od ameriških kolegov, ki so sicer s težavo in pozno a vendarle pričeli z ukrepi na državni ravni, pa v Evropi ni soglasnosti. Tihi predlog francoskega predsednika o ustanovitvi 300 milijard evrov velikega skupnega sklada je zavrnila predvsem nemška vlada. Zaenkrat naj vsaka država rešuje svoje težave samostojno je sporočilo, ki so ga poslali v javnost. Borze so seveda odreagirale panično.

Nekatere države z nižjo stopnjo zadolženosti (Finska, Nizozemska) in z majhnim proračunskim primanjkljajem, si lahko privoščijo odkupe (nacionalizacije) bank. Za države, ki se verjetno že nahajajo v recesiji (Španija, Italija, Irska) pa bo to precej velik izziv. V težavah pa niso samo banke iz držav EU. Islandska centralna banka se z Rusijo dogovarja o odobritvi 4 milijarde evrov vrednega posojila, da bi stabilizirala svoj bančni sistem. Prevzela je nadzor nad drugo največjo banko Landsbanki Islands in odobrila posojilo v višini 500 milijonov evrov največji islandski banki.

Centralne banke ostalih držav so v zadnjih dneh na denarni trg poslale več kot 11 milijard dolarjev, avstralska centralna banka pa je znižala obrestno mero za celo odstotno točko, kar je največ v zadnjih 16-ih letih. Tudi ruska vlada je morala reševati svoje tri največje banke. Za obdobje 3 mesecev jim je posodila 44 milijard dolarjev.

KDO JE KRIV ZA NASTALO SITUACIJO?
1. Pohlepne investicijske banke, katerih bogato plačani direktorji so zaradi visokih meril Wall Streeta morali kovati vedno večje dobičke, pri čemer so njihove plače in nagrade dosegale astronomske zneske (65 milijonov dolarjev), vsi skupaj pa so pozabili na obvladovanje tveganj. V zadnjem mesecu je pet največjih izgubilo tla pod nogami: Lehman Brothers je šel v stečaj, Merrill Lynch je v zadnjem hipu kupila Bank of America, Bear Stearns je nacionaliziral FED, del Goldman Sachs-a je kupil Buffett in skupaj z Morgan Stanley-em sta se po hitrem postopku morala registrirati v banko. Tako bosta pod večjo regulativno kontrolo.

2. Izvedeni finančni instrumenti. Velikost trga izvedenih finančnih instrumentov ni možno oceniti. V primerjavi z njim je delniški trg pravi palček. Če je slednji transparenten in likviden, pa za prvega velja, da se odvija med finančnimi institucijami, nepregledno in deluje, dokler se ne znajde v težavah, poleg tega ga tudi nihče ne nadzira. Tu se verjetno skriva razlog, da so se reševanja investicijskih bank dogajala v zadnjih minutah, praviloma med vikendi.
AIG- največjo zavarovalnico na svetu so špekulativni posli pripeljali na rob stečaja. Rešil jo je FED in prevzel njen 80% lastniški delež.

3. Centralne banke (še posebej FED), ker je podcenjeval sistemsko tveganje, ki ga je povzročil stečaj Lehman Brothers. Edino to investicijsko banko ni rešil, pa čeprav je bila največji izdajatelj vrednostnih papirjev vezanih na hipotekarne kredite. Prav tako so vse centralne banke zatajile pri ovrednotenju obsega krize in niso ukrepale preventivno temveč kurativno. Upajmo, da se bodo predstavniki ECB, FED-a in ameriškega finančnega ministrstva 10. oktobra le dogovorili za skupno akcijo reševanja krize. Trg pričakuje znižanje obrestnih mer s strani ECB-ja in FED-a.

KAJ LAHKO PRIČAKUJEMO V PRIHODNJE?
Tega žal ni mogoče napovedati. Razmere v tem trenutku še niso obvladljive in potrebno bo veliko naporov in denarja, da se umirijo. Težava je tudi v tem, da dlje kot bo potekalo reševanje bank, slabše bodo posledice za preostalo gospodarstvo. Recesiji se po vsej verjetnosti ne bomo mogli izogniti.

Konkretnejših napovedi glede prihodnjega gibanja delnic v tem trenutku ni moč dati. Naslednjih nekaj dni oziroma tednov bo ključnih, vsi pa smo odvisni predvsem od uspeha in volje centralnih bank in vlad.

OMEJITEV ODGOVORNOSTI
Vsebina prispevka, prav tako ostalih vsebin na spletnih straneh podjetja i-svetovanje d.o.o. ne predstavlja priporočil za nakup ali prodajo finančnih instrumentov, niti ne pomeni ponudbe ali vabila k stavljanju ponudb za nakup ali prodajo finančnih instrumentov, temveč je namenjena informiranju javnosti o storitvah podjetja i-svetovanje d.o.o. ter dogajanjih na kapitalskih trgih.

Podjetje i-svetovanje d.o.o. ni odgovorno za motnje pri delovanju spletnih strani, niti ne jamči za točnost in popolnost objavljenih podatkov in ne prevzema nobene odogovornosti za morebitne posledice, ki bi izhajale iz njihove uporabe.

Pridržujemo si pravico kadarkoli in v kakršnemkoli obsegu spremeniti, dodati ali odstraniti vsebino teh spletnih strani.