Borze VP v JV Evropi 29.avgust 2008

• Od preteklega petka in do četrtka je večina balkanskih borznih indeksov ponovno izgubila na svojih vrednostih. Nad gladino se je uspelo obdržati le sarajevskemu borznemu indeksu SASX-10 ki se je povzpel za 0,33 %. Indeks privatizacijskih skladov, ki kotirajo na sarajevski borzi vrednostnih papirjev pa je izgubil 1,53% svoje vrednosti. Na banjaluški borzi vrednostnih papirjev so ob slabi likvidnosti vsi trije pomembnejši borzni indeksi izgubili na svojih vrednostih. Največ, 4,25% je izgubil borzni indeks Republike Srbske BIRS, indeks podjetij elektrogospodarstva ERS10 je izgubil slabe 4 %, indeks privatizacijskih skladov FIRS pa 3,59 %. Beograjski borzni indeks BELEX je v petih trgovalnih dnevih zabeležil 2,68 % padec vrednosti, zagrebški borzni indeks CROBEX pa 1,72 %.

• Podjetje Dalekovod je dobil posel vreden HRK 380 mio, saj je bil izbran kot najboljši ponudnik v javnem razpisu. Gre za opremljanje tunelov na avtocesti Zagreb-Split-Dubrovnik. Projekt, ki zajema postavitev signalizacije, požarnega ter električnega sistema in ventilacije naj bi bil končan do poletja 2009.

• Predsednik sindikata Telekoma Srbije je dejal, da sindikat Telekoma ni proti vstopu Deutsche Telekoma v Telekom Srbije. Hkrati je dejal, da vlada vsaj še nekaj let namerava ohraniti večinski delež. Povedal je, da so razmišljali, da bi 20% delež prodali na podlagi javne ponudbe, vendar bi to pomenilo, da bi Deutsche Telekom lahko na dokaj enostaven način prišel do večinskega 51% deleža. Deutsche Telekom ima sedaj v povezavi z grškim telekomom OTE v lasti 5 % Telekoma Srbije in bi lahko od prebivalcev, ki imajo približno 15% ter od zaposlenih in upokojencev v Telekomu Srbije ki posedujejo približno 10% delnic kmalu prišel do večinskega lastništva.

• Investicijska banka Morgan Stanley je ustanovila nov investicijski sklad, ki bo med drugim vlagal na območje Hrvaške in Slovenije. Sklad, ki se imenuje Morgan Stanely Frontier Emerging Markets je začel poslovati 25. avgusta in namerava vlagateljem, ki bodo zbrali USD 142 mio na daljši rok zagotoviti najmanj 80 % donos. Na začetku so bo sklad osredotočil na bančni sektor, kasneje bo vedno bolj povečeval razpršenost naložb. Med drugim bo vlagal tudi v Romunijo, Bolgarijo, Srbijo, Ukrajino, Estonijo, Litvo, Vijetnam, Bahrrain, Jamajko, Gano, itd..

• Skupni polletni dobiček podjetij, ki kotirajo na banjaluški borzi vrednostnih papirjev je znašal KM 105 mio, kar je za skoraj 80% več kot v enakem obdobju lani. Pozitivno je uspelo poslovati 191 delniškim družbam. Banjaluška borza vrednostnih papirjev je podatke zbrala na osnovi 386 podjetij, bank in zavarovalniških hiš ki so dostavile polletna poročila. Največji dobiček je sicer ustvarilo podjetje Telekom Srbske in sicer mio 29 KM. Največja težava banjaluške borze vrednostnih papirjev je trenutno nelikvidnost in nezaupanje vlagateljev, saj vlada Republike Srbske še vedno izvaja privatizacijo na netransparenten način.

• Trgovinska izmenjava med Rusijo in ZDA se je v prvih šestih mesecih letošnjega leta povečala kar za 48 % v primerjavi z istim obdobjem lani. Znašala je kar USD 18 mlrd. Ameriški izvoz v Rusijo se je povečal za 46 % na USD 4.6 mlrd, medtem ko se je Ruski izvoz v ZDA povečal še bolj, za 48.5% na USD 13.3 mlrd. Tako se je Ruski presežek izvoza nad uvozom iz ZDA povečal iz USD 5.8 mlrd na USD 8.7 mlrd.

• Po poročanju enega izmed ruskih dnevnikov, naj bi Lukoil izgubil vsakršne možnosti za podpis pogodbe o črpanju nafte iz največjega nahajališča nafte v Iraku imenovanega »zahodna Kurna 2«. Iraški minister za nafto je namreč razveljavil sporazum med Lukoil-om in Iraško vlado, ki je bil podpisan v času vladanja Saddama Huseina. Lukoil naj bi bil po poročanju istega dnevnika tako prva žrtev zaostrovanja med Rusijo in ZDA zaradi vojne v Gruziji.

vir: Reiffeisen Banka