i-svetovanje d.o.o.
 

Trenutni prispevek

Kako naj se vlagatelji obnašajo, ko borzni tečaji padajo?

Če ti je vsebina všeč:

Borzni tečaji padajointervju z Igorjem Mujdrico, i-svetovanje d.o.o., objavljen 27.2.2008 v reviji Mag

1.) Kako se po vaših opažanjih obnašajo vlagatelji v vzajemne sklade, ko tečaji tako v Sloveniji kot v tujini padajo?
Kadar tečaji rastejo ali padajo, se večina vlagateljev po celem svetu odziva čustveno in iracionalno. Behaviorizem, znan tudi kot vedenjska perspektiva je smer psihologije, ki tudi na področju investiranja išče vzroke zakaj se vlagatelji v določenem trenutku tako odzivajo. Tako je primer takoimenovanega domino efekta (velik padec tečajev zaradi množičnih razprodaj vrednostnih papirjev npr.) stalna posledica človeških vedenjskih vzorcev oziroma reakcij vlagateljev. Poznamo tudi preučevanje koledarskih efektov kot trendov rasti in padcev borznih tečajev v različnih obdobjih leta kot so začetki tedna, meseca ali leta, pa konci tedna, meseca ali leta ipd. Čedalje več ljudi se zanaša na numerološke in astrološke določitve »pravih« obdobij investiranja, prav tako na zanašanje zgolj na lastno srečo. V hitrem svetu v katerem živimo danes tako investiranje postaja čedalje bolj podobno igranju iger na srečo, kjer pa je zelo malo zmagovalcev.

2.) Kakšna je razlika pri obnašanju med bikovskimi in medvedjimi trendi?
V naraščajočem obdobju (bikovskem trendu) prevladuje pohlep, v padajočem (medvedjem trendu) pa strah. Obe čustvi povzročata, da večina vlagateljev kupuje in prodaja vrednostne papirje ravno v napačnem času. Finančna industrija večkrat javno objavi analize iz katerih je dokaj natančno razvidno, da večina vlagateljev ravno zaradi teh razlogov dosega precej manjšo povprečno donosnost kot nek vzajemni sklad npr. Večina pa teh analiz seveda ne upošteva.

Pomembna razlika v vedenju se kaže predvsem v tem, da v bikovskem trendu na trge kapitala ljudje vlagamo ogromne količine denarja, ki posledično dvigujejo borzne tečaje še bolj. V medvedjem trendu, ki je včasih lahko tudi obdobje odličnih nakupnih priložnosti, pa je videti predvsem odtok denarja iz borznih trgov ali pa prelivanje tega v druge, konservativnejše oblike investicij. Tako pretirano nakupovanje kot pretirane razprodaje ne koristijo ponavadi nikomur razen finančnim posrednikom oziroma institucijam, ki zaslužijo z nakupnimi ali prodajnimi posredniškimi provizijami.

3.) Katere napake so najpogostejše v obdobju padanja tečajev?
Napake vlagateljev v obdobjih padcev ponavadi sovpadajo z napakami (ali pa so celo posledica teh) v obdobju rasti oziroma v obdobju, ko se vlagatelj prvič sreča z povečano volatilnostjo (nihajnostjo) kapitalskih trgov.

Nekaj primerov napak:

  • pretirana samozavest;
  • napovedovanje dolgoročnih borznih kazalcev na podlagi vpogledov v krajše preteklo časovno obdobje;
  • vedenjski vzorci črednega nagona misleč, da se množice nikakor ne morejo motiti;
  • strah pred spremembami;
  • strah pred izgubo;
  • strah pred negotovostjo;
  • strah pred priznavanjem napak;
  • strah pred napačnimi odločitvami ali obžalovanja zaradi sprejetja teh;
  • pomanjkanje pravih podatkov in dejstev;
  • pomanjkanje odločnosti in konsistentnosti;
  • paraliziranost kot posledica prevelike količine informacij;
  • napačno določen časovni horizont;
  • razmišljanje, da je dobra donosnost investicije posledica sposobnosti investitorja, ne pa rastočih trgov;
  • ignoriranje pomembnih podatkov ali kazalcev in osredotočenje na nepomembne informacije;
  • slabo ovrednoten psihološki profil vlagatelja;
  • mešanje pojmov poznavanje in znanje.

4.) Kaj vlagateljem v vzajemne sklade svetujete v takšnih obdobjih?
Vlagatelje poskušamo na ta obdobja pripraviti že pred samim invetiranjem, še posebej pa poudarjamo, da lahko pridejo iznenada in da lahko trajajo precej časa. Časovni horizont 5 let je na borznih trgih namreč kratko obdobje in to je potrebno upoštevati pri določitvi investicijskega načrta in naložbenega portfelja. Prav tako je potrebno čimbolj natančno oceniti psihološki profil vlagatelja kar pomeni, da ga je potrebno zelo dobro poznati kot osebnost. Čeprav je o tem lahko govoriti, pa je v praksi praktično nemogoče posameznika spoznati dovolj dobro le na podlagi nekaj sestankov, še manj pa natančno vedeti, kako se bo odzival, ko bo tem obdobjem izpostavljen z lastnim denarjem. Takrat gre namreč zares – nastopi čas, ko je potrebno vlagateljem stati ob strani predvsem zato, da ne bi sprejemali napačnih odločitev, ki bi jih lahko od finančnih ciljev samo še bolj oddaljile. In ne glede na včasih prav nemogoča obdobja na borznih trgih, se takrat z vlagatelji dejansko najbolje spoznamo. Najboljši nasvet, ki ga lahko damo v takšnih obdobjih je, da je le konsistentno varčevanje tisto, ki posameznika lahko pripelje do finančnih ciljev in finančne varnosti. Vzpone in padce (tudi večje krize) na finančnih trgih pa je potrebno jemati za samoumevne in se nanje čimprej navaditi. Vsekakor ne smemo pozabiti na nasvet, ki velja za vse vlagatelje v vseh obdobjih – na borzne trge investirajte le denar, od katerega niste življenjsko odvisni.

5.) Ali opažate, da vlagatelji dvigujejo svoja sredstva?
Iskreno povedano naše stranke v tem obdobju vrednostnih papirjev zaradi strahu pred izgubo npr. ne prodajajo. Kvečjemu opravljamo alokacijo nepravilno strukturiranih naložbenih portfeljev ali pa zmanjšujemo pozicije na trgih, za katere smatramo, da znajo biti tudi v prihodnje preveč izpostavljeni posledicam posojilne krize in nerazsodnosti bank.

Drugače pa je dejstvo, da so vlagatelji v splošnem zagnali pravo paniko, ki so jo dodatno podkrepili še mediji z vsakodnevno objavo negativnih novic. Te pa so bile s strani vlagateljev interpretirane nič drugače kot: »Čas je za umik«. Tako takšnega prodajnega razpoloženja tudi v naši državi že lep čas ni bilo.

6.) Če že, v katere naložbe jih najbolj selijo?
V takšnih obdobjih v ospredje prihajajo naložbe z garancijo, bančni depoziti, malo manj obveznice in skladi denarnega trga. Ko trgi ponovno kažejo znake prebujanja, pa je spet opaziti premike denarja v agresivnejše oblike investicij. Takšno početje, kot sem že dejal, ponavadi vlagateljem na dolgi rok prinaša precej manjšo potencialno donosnost (tudi kot posledico višjih stroškov) kot če bi v tem obdobju trdno zasidrani ostali v naložbenih pozicijah. Seveda pa je ob tem potrebno omeniti, da večina slovenskih vlagateljev investira mnogo preveč agresivno, zato so pretirana iracionalna vedenja v teh obdobjih še toliko bolj razumljiva.



Vprašajte nas / Kontaktirajte nas!

Trenutno nismo na voljo za pogovor v živo. Dobrodošli, da nam preko spodnjega obrazca pošljete vaše vprašanje ali povpraševanje in odgovorili vam bomo v najkrajšem možnem času.

Dobrodošli! Kako vam lahko pomagamo?

Za pošiljanje sporočila pritisnite ENTER